Štiri leta za rablja štirih Arnuševih

PTUJ, DORNAVA – Čez natanko en mesec, 29. aprila, bo minilo leto dni, odkar je Marijo Arnuš iz lükarske Dornave pri Ptuju doletela najhujša tragedija, ki se lahko zgodi mami. V eni nesreči je namreč izgubila tri otroke in še nerojenega vnuka. Lanski prvomajski prazniki so bili tako ne le pri Arnuševih ter pri partnerjih dveh umrlih deklet, temveč tudi sploh v Dornavi najžalostnejši. Tradicionalno kresovanje in prvomajsko budnico so z bridkim priokusom odpovedali, vse ljudi, ne samo sorodnike, je močno prizadela tragična prometna nesreča, v kateri so ugasnila tri mlada življenja družine Arnuš. 29-letno Mihaelo, njeno dve leti mlajšo sestro Darjo in 12-letnega brata Patrika so poznali prav vsi prebivalci vasi. Bili so komaj na začetku svojih življenjskih poti, a so se njihovi načrti v samo nekaj sekundah razblinili v kupu zverižene pločevine 56-letnega Jožeta Bolcarja iz bližnje vasi Spuhlje, ki dogodek močno obžaluje, a poti nazaj ni.

Storilec jokal

In včeraj je žalostna zgodba dobila epilog nepričakovano hitro, po dobri uri efektivnega sojenja. Senat ptujskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Marjan Strelec, je namreč obtoženemu Bolcarju izrekel štiriletno zaporno kazen, ki jo bo prestajal na odprtem oddelku zaporov v Rogozi pri Mariboru, tako da bo lahko naprej opravljal prevozniško dejavnost in tako na prošnjo svoje zagovornice, odvetnice Maje Praviček, lahko pomagal svoji družini in oškodovancem. Že pred tem je vrhovni državni tožilec Zdravko Limovšek prebral obtožnico, v kateri je med drugim zapisal, da je Bolcar 29. aprila 2011, ob 20.02, zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, prehitevanja v desnem ovinku, povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri sta na kraju dogodka umrli Mihaela in Darja Arnuš, za njunega bratca Patrika pa so bile hude telesne poškodbe usodne nekaj ur pozneje v bolnišnici. Obtoženi Bolcar, ki je glasno jokal ves čas branja obtožnice, je nenehno ponavljal, da globoko obžaluje, da se je to zgodilo. »Vem, da mama in preostali svojci ne morejo sprejeti opravičila, a razumeti morajo, da je tudi meni izjemno težko,« je nadaljeval Bolcar, ki je dejal, da se nesreče ne spominja. Zadnje, česar se spomni, je, da je prehiteval vozilo pred seboj, nato pa se je poskušal umikati na desno, kamor se je žal umikala tudi nesrečna Mihaela s svojim vozilom. In to je bilo usodno. »Pred začetkom prehitevanja nisem opazil nobenega vozila iz nasprotne smeri, potem pa sem se umikal na isto stran kot nasprotno vozilo. Zavedam se svoje odgovornosti in želim, da se zadeva čim prej konča,« je iz njegove izjave v preiskavi prebral predsednik senata, saj obtoženi tega ni mogel ponoviti. Dodal pa je, kako mu je hudo, da svojci niso sprejeli opravičila, ki jim ga je poslal, v sodni spis pa so vložili zdravniško potrdilo, da se obtoženi dogodka ne spominja.

Svojci, mama Marija ter partnerja Darje in Mihaele, Sašo Potočnik in Mitja Serdinšek, kot privilegirane priče niso hoteli pričati, je pa sodnik povedal, da so v preiskavi povedali, da nesreče niso videli, ter opisali, kako so izvedeli za tragedijo. Vsi trije oškodovanci so izjavili, da ne zahtevajo nobene odškodnine, ker da noben denar ne more povrniti življenj njihovih najdražjih. Priči Igor Žgeč in Robert Šegula, ki ju je obtoženi drugega za drugim prehiteval, sta razložila, kako sta doživela zgodbo, ki je nikoli ne bosta pozabila.

Objestna vožnja

Naj spomnimo: Mihaela Arnuš se je po dolgem in napornem delovnem tednu utrujena vrnila domov, prvomajske praznike je nameravala preživeti z izbrancem Mitjo in vso družino. Malo pred osmo uro zvečer je z najmlajšim bratom Patrikom še enkrat sedla za volan svojega fiata bravo. Odpeljala sta se na nekaj kilometrov oddaljeni Ptuj, iskat sta šla sestro Darjo, ki je delala v trgovini z oblačili. Trojica se je s Ptuja že vračala proti rojstni vasi. Bili so le nekaj sto metrov od doma, ko jim je na relativno ozki cesti, ki se vije med polje, posejanimi z oljno repico, nasproti pripeljal terenec. Za volanom je sedel Jože Bolcar iz Spuhlje. Zakaj je ta v nepreglednem zavoju prehiteval vozilo pred seboj... »Opravičila za to ni. Kako nemoralen mora biti človek, da tako prehiteva. Glede na to, da so policisti ugotovili, da ni bil pijan, stvar naredi še bolj tragično,« je razlagal Mitja Serdinšek, dolgoletni partner Mihaele Arnuš, ta je bila z njim noseča.

Tožilec je v sklepnem govoru ponovil, da je obtoženi priznal in obžaloval kaznivo dejanje, a je zatrdil, da mu je to tudi dokazano. Zato je predlagal najmanj štiri leta in šest mesecev zaporne kazni ter vsaj dveletni odvzem vozniškega dovoljenja kategorije B. S tem se je strinjala tudi pooblaščenka oškodovane družine, odvetnica Marjana Verstovšek, ki je bila dodatno ostra, ker je bila Mihaela noseča in je obtoženi tako ubil štiri ljudi. »To naj senat upošteva pri izreku sodbe, še zlasti ker je šlo za objestno vožnjo, ne pa navadno nesrečo,« je dodala Verstovškova. Zagovornica obtoženega je ponovila, da njen varovanec priznava odgovornost za tragedijo, a je prosila sodišče, naj upošteva, da sta tudi obtoženi ter njegova družina (trije otroci) zelo prizadeta s to tragedijo.

Mama Marija je ob zadnji Bolcarjevi besedi zapustila dvorano in se ni vrnila niti na izrek sodbe. Ker mu skozi solze ni uspelo prebrati pisnega zagovora, je njegova odvetnica prebrala, da se še enkrat globoko opravičuje svojcem ter da vsak dan misli na to ter se sprašuje, zakaj se je vse skupaj moralo zgoditi. Veliko bi mu pomenilo, če bi svojci sprejeli opravičilo, a je iz ozadja slišal besede, da tega nikoli ne bo dočakal ... Sodišče je nato izreklo sodbo, po kateri bo šel Bolcar za zapahe v Rogozo, in sicer za štiri leta, eno leto po prestani kazni pa ne bo smel voziti. Sodba še ni pravnomočna, a kolikor nam je uspelo izvedeti, se obramba po vsej verjetnosti ne bo pritožila.