Število mrtvih vzbuja skrb

KRANJ – Kranj je gostil skupno novinarsko konferenco Gorske reševalne zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in policije pred začetkom glavne poletne gorniške sezone, hkrati so premierno predstavili kratki film Anžeta Čokla o GRZS. »Povezani damo poudarek varnosti, ki je pomembna ob obiskovanju naših gora,« je v uvodu dejal Matej Planko, generalni sekretar PZS in predstavil dan slovenskih planinskih doživetij, ki bo sredi junija na Mozirski koči na Golteh, ki praznuje 120-letnico postavitve. Teden prej bo dan gorskih reševalcev na Virnikovi planini na Jezerskem. »Domenili smo se, da se vsako leto spomnimo dneva, ko je bila leta 1912 ustanovljena gorska reševalna služba,« je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik. »Zavedati se moramo, da še na marsikateri poti v gorah naletimo na snežne razmere. Čisto nedolžno pobočje z nekaj metri snega je od daleč videti nedolžno, vendar ni tako. Brez ustrezne opreme ni varno prečiti takih predelov. Pred dvema tednoma smo imeli smrtni primer prav na takšnem območju. Zavedati se je treba, da ko smo na vrhu, nas čaka enak kos poti tudi navzdol, ki je lahko še bolj naporen. Svetujemo uporabo čelade zaradi padanja kamenja, primerne čevlje in popolno opremo v nahrbtniku, spremljati je treba vremenske razmere, posebno ko imamo s seboj v gorniški družbi otroke,« je ponudil izkušnje in znanje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS.

Predsednik GRZS Potočnik je predstavil številke o reševanju v gorah: »Dogajanje je podobno kot lani, letos je sicer osem nezgod manj. Do zdaj smo intervenirali 95-krat. Skrb vzbuja število mrtvih v gorah, letos je umrlo deset gornikov, lani v istem obdobju dva več. Opazili smo porast samomorov v gorah. Minuli konec tedna je začela dežurati helikopterska ekipa na Brniku ob vikendih, v špici sezone bo helikoptersko moštvo vsak dan na voljo za reševanje.« Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav je predstavila posebno aplikacijo Gorski vodnik – pomoč na poti v hribe, Jože Rovan je predstavil Slovensko turno kolesarsko pot okoli Slovenije v dolžini 1800 kilometrov, ki premaga 50.000 metrov višinske razlike v vzponu: »Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi kolesarje k temu, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo z vlakom in se tudi vrnejo z njim.«