SELO PRI PANCAH – Zaselek Selo pri Pancah, do katerega je iz Ljubljane okoli pol ure vožnje, je bil v torek popoldne zavit v žalost. Tamkajšnji krajani kar niso mogli verjeti, da nikoli več ne bodo srečali 79-letne Štefke Urbinc, ki je živela v majhni in stari hiši na začetku vasi. Da se v njenem domu počasi, a vztrajno vali strupeni plin, ki je bil na koncu usoden za nesrečno ženico, niso vedeli pol dneva. Dim so namreč v hiši, kot so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, opazili ob 15.36, ko so tja prispeli tudi gasilci, a ženski niso mogli več pomagati. Kot so pozneje ugotovili policisti, je zagorelo že v noči na torek, ko se je vnela tkanina oziroma oblačila, ki so bila v bližini krušne peči, 79-letna lastnica hiše pa je nato umrla zaradi zastrupitve in zadušitve z ogljikovim monoksidom.
Da temu lahko upravičeno rečemo tihi ubijalec, dokazuje tudi tokratni žalosten dogodek. Ko smo tja prispeli okoli pete ure popoldne, zunanjost hiše ni kazala prav nobenega znaka, da bi se v njej lahko zgodila tragedija. Tudi zato je po eni strani razumljivo, da si sosedje kaj takega niso predstavljali.
»Kot da bi cunje žgala«
Šele okoli desete oziroma enajste ure dopoldne, kot nam je le nekaj metrov od žalostnega prizorišča povedal najbližji sosed Frančišek, so namreč zavohali neki čudni vonj. »Nekaj smrdi, kot da bi cunje žgala,« se spominja maminih besed in dodaja, da je tudi sam, medtem ko je bil zunaj, zaznal nenavaden vonj. »Po navadi je vedno kaj kurila in se je kadilo iz dimnika, zato noben ni šel niti pogledat. Ampak danes pa ni bilo mogoče nič videti, dimnik pa je na drugi strani hiše in se ga od tu ne vidi,« nadaljuje, pa tudi okna so bila zaprta, tako da se v notranjost ni videlo.
Z gospo, kot pravi, se zadnje čase ni veliko pogovarjal, se je pa več družil z njenim nečakom Simonom, ki je ženico zadnje čase vsak dan obiskoval in ji, tudi zaradi slabšega vida, pomagal. Simon, ki je med našim obiskom le nemočno stal pred hišo, v katero zaradi nevarnih plinov še vedno ni bilo varno vstopiti, nam je povedal, da je Štefka po vsej verjetnosti na krušno peč dala sušiti kakšno oblačilo in je nanj pozabila. Glede na to, v kakšnem položaju so jo našli, domneva, da je očitno hotela pobegniti nevarnosti, a je bila na žalost prepozna. »Očitno ni dovolj hitro ugotovila, da je tako nevarno,« je žalostno povedal Simon. Krušna peč je v sobi, kjer je ženica sicer tudi spala, gasilci so jo našli na postelji.
Obujala spomine iz mladosti
V zadnjem času ji je vsak dan priskočil na pomoč, saj je zaradi slabšega vida vse težje skrbela zase. Prej je bila sicer precej samostojna, tako da ni potrebovala toliko pomoči; teti je med drugim pomagal pri drvah za kurjavo, znesel jih je v hišo, ter pri katerih drugih hišnih opravilih. »Najraje je imela mačke. Imela jih je zelo rada,« pove sogovornik. Da so bile mačke očitno precej navezane na lastnico, smo lahko opazili tudi mi, saj jih je nekaj vstopalo skozi odprta vhodna vrata hiše in v njej iskalo Štefko. Ta tedaj, ko je smrtonosni plin že zavzel hišo, v njej ni bila sama, zaradi zastrupitve in zadušitve z ogljikovim monoksidom so, kot so zapisali na upravi, poginile še tri mačke, ki so bile takrat v hiši.
Teta bo Simonu za vedno ostala v lepem spominu, saj je z njim zelo rada poklepetala o različnih stvareh. V zadnjem času, pravi, sta se pogovarjala predvsem o funkcionalnih zadevah, v preteklosti pa tudi o dogodkih iz preteklosti. Najraje se je spominjala življenja iz otroštva in mladosti ter tega, v kakšnem svetu in času so takrat živeli. »Zelo prijazna je bila,« pripomni Simon in doda, da sta se vseskozi zelo dobro razumela.
