TRBOVLJE – »Gospod, pomagajte,« so bile prve besede mame, ki je poklicala v naše uredništvo; njen glas je bil žalosten in jezen hkrati, ko je opisovala dogajanje iz minule jeseni. Njena bolečina je bila sveža, za vse je namreč izvedela šele ondan, med pogovorom z očetom in hčerjo (mlajšo od 15 let) v eni od državnih institucij. Ker družina ne živi skupaj, mama meni, da je njena hči (prehitro) postala razpuščena ter spoznala starejše. Polnoletne in spolno dozorele fante oziroma moške.
»Fanta sta punci prepričala, da sta se z njima dobivali in imeli spolne odnose. Hodili so na dom k enemu, drugič še k drugemu. Obe punci sta vsakič zadovoljevali istega fanta,« razkrije presunljivo dogajanje mama in se zadržuje, da ne bi planila v jok. »Ne vem, kje sta imela ta dva glavo, da sta punci zlorabila.« Mater je osupnilo zlasti to, da je ugotovila, da je vsaj ena starejša oseba vedela za dogajanje, a ga ni prijavila policiji. Sama je nato odšla na trboveljsko policijsko postajo ter podala ovadbo. »Vsa imena poznam, dala sem jih kriminalistu.«
Digitalni dokazi
»Glede dogodka, ki ga omenjate, lahko potrdimo zgolj to, da je policijska uprava Ljubljana 29. marca prejela prijavo, ki se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe,« je potrdila Vesna Drole z Generalne policijske uprave, a ker morajo varovati identiteto mladoletne osebe, podrobnosti ne morejo razkrivati. Doslej je jasno, da se zgodbe vpletenih razlikujejo, policija še ugotavlja, kakšno je (bilo) dejansko stanje dogodkov. Droletova izrecno opozarja: »Vsak sum spolne zlorabe otroka je treba naznaniti takoj, že zaradi njegove zaščite, preprečitve morebitne nadaljnje zlorabe in zavarovanja različnih dokazil.« Če se zlorabe prijavljajo tedne in mesece po dogodku, materialnih dokazov oziroma sledi kaznivega dejanja praviloma ni več, kar zelo otežuje preiskovanje dejanja ter tudi poznejše dokazovanje na sodišču. V primeru iz Trbovelj, ki ga opisujemo, pa (po mamini izpovedi) obstajajo dokazi, in to digitalni. V svetu družabnih omrežij in mobilnih telefonov se sledi ohranjajo dlje kot na človeških telesih. Mama ima kopijo pogovora njene hčere in starejših fantov, ki naj bi jo prav tako predala policiji.
»Ali se da posvariti starše v Trbovljah, da svoje hčere čuvajo in ne puščajo več tako naokoli, da so pedofili tu in naj se bojijo teh fantov?« se sprašuje mama. Bolj verjetno je, da bo otrok žrtev kaznivega dejanja na medmrežju kot v realnosti, ugotavlja policija. »Družabna omrežja, ki jih otroci bistveno preveč uporabljajo, so brez odgovorne in zdrave rabe lahko izjemno nevarno okolje,« opozarja Droletova. Otroci so seveda še bolj izpostavljeni kot odrasli. »Opažamo porast primerov, v katerih popolni neznanci uspešno navežejo stike z otroki in jih v razmeroma kratkem času prepričajo, da se bodisi slikajo goli (oziroma da pošljejo slike svojih genitalij) bodisi zahtevajo finančno odkupnino. Ko otrok slike odpošlje, pa ga neznanec nagovarja, da mu jih mora poslati še več, in če tega noče storiti, se pogosto začne izsiljevanje,« prakso povzema Droletova. Iz tujine so že znani primeri, ki so se končali s samomori mladoletnih.
Kot ranjen piščanec
Kazenski zakonik za spolno občevanje z osebo, mlajšo od 15 let, predpisuje od treh do osem let zapora, v primeru uporabe sile je kazen do 15 let – a dejanje iz prvega odstavka tega člena ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, pravi zakon. Mati navaja, da se hči in prijateljica zdaj bojita posledic prijave pa tudi samega dejanja. »Hči je bila kot ranjen piščanec. Otroci nosijo obremenitev, sram jih je, bojijo se povedati. Slabe vesti ne morejo razbremeniti.« Posledice pa čuti tudi mama: »Seksala ne bom več nikoli v življenju, tako se mi je vse zagabilo. Nihče me ne vpraša, kako je meni. Jaz pa ne vem, kaj naj naredim. Sram me je, ponižana sem do konca …«
S hčerinim očetom sta že govorila o tem: »Bila sem stroga mama, ne bi je pustila, da sama hodi okoli, tako pa lahko.« Na to naj bi oče njene hčere vprašal: »Ali jo naj zaklenem kot psa, naj jo imam na verigi?« Pri vzgoji otrok je včasih težko določiti pravo mero, a glede digitalnih komunikacij bi starši morali imeti nadzor nad tem, kaj se dogaja njihovim otrokom. Droletova je o družabnem omrežju facebook povedala: »V pogojih uporabe na facebooku bi morali biti otroci stari vsaj 13 let, da ga lahko uporabljajo, vendar se to ne upošteva. Starši naj imajo nadzor nad aplikacijami, ki jih uporablja njihov otrok, z njim se je treba pogovoriti o nevarnostih, ki prežijo nanj.« Drugače lahko postane udeleženec mučnih postopkov – poleg policije se v tak primer (po uradni dolžnosti) vključi še center za socialno delo, deležen je psihološke obravnave, ocenjevanja sodnih izvedencev za potrebe sodišča, sojenja pri nas pa praviloma trajajo leta in leta. Otrok je z dogodkom, hočeš nočeš, dolgo zaznamovan. Stara modrost, da je bolje preprečiti kot zdraviti, še vedno velja.
