NA CVETNO NEDELJO

Sredi belega dne zaklala nemočno Majdo (47)

Objavljeno 05. april 2014 22.43 | Posodobljeno 05. april 2014 22.43 | Piše: Vojko Zakrajšek

Nasilna smrt 47-letne Mariborčanke Majde Pratneker je še neraziskana.

Umorjena Majda Pratneker. Foto: arhiv

MARIBOR – Dvaindvajset let po krvavem plesu v mariborskem stanovanjskem bloku, ko je zaradi vbodnih ran umrla 47-letna Majda Pratneker, je zločin še vedno nepojasnjen. Medtem ko sta neznanca z nožem obračunala z nemočno žensko, je bil njen 18-letni sin v drugi sobi. Skozi odškrnjena vrata naj bi celo videl neznanca in slišal pogovor med njima in materjo. Temu je sledil ropot, zato je odhitel k sosedom po pomoč, ko pa se je vrnil v stanovanje, je naletel na grozljiv prizor. Mati je v krvi ležala na tleh. Po telesu je imela več vbodnih ran, najverjetneje zadejanih z nožem. Usoden je bil sunek v srce, so ugotovili pozneje.

Umor Majde Pratneker se je zgodil sredi belega dne, na cvetno nedeljo, 12. aprila 1992. V stanovanjskem bloku v Štrekljevi ulici se krvavega obračuna nekateri še spominjajo, a po dolgih letih neuspešne preiskave le malokdo še upa, da bodo storilca odkrili.

Na policiji menijo drugače; vsa ta leta zagotavljajo, da zločina kljub časovni oddaljenosti niso pozabili. Zajetnega spisa o preiskavi, med katero so zbrali ogromno obvestil in preverili množico oseb, ki bi lahko tako ali drugače pomagale pri razjasnitvi umora, nikakor niso spravili v predal. Drugače rečeno, preiskava še poteka, nedavno so znova obudili skrivnostni primer in še vedno preverjajo vse informacije, ki pridejo do njih.

Toda tisti, ki se krvavega dne še spominjajo, se vprašujejo, kaj še lahko ugotovijo po 22 letih. Zanesljivo se storilca ne bosta kar pojavila in priznala zločina. Zato pa, kot rečeno, je pomembna vsaka podrobnost dogajanja usodnega dne.

»Sredi belega dne so jo zaklali, a nihče ni ničesar videl,« se je že pred leti pridušal eden od stanovalcev bloka. V stanovanju v tretjem nadstropju domujejo drugi ljudje, čas je opravil svoje in mračna zgodba je tudi v javnosti že davno potihnila.

Sumljivi posli?

Nekateri se spominjajo, da so se v stanovanju Majde Pratneker dogajale sumljive stvari; tako so označili trgovanje z devizami, zraven pa so pritaknili še sum, da je verjetno šlo še za nekaj več. Omenjali so možnost, da so se v sumljivih poslih, v katere naj bi se vpletla Pratnekerjeva, sicer inženirka agronomije, znašla tudi mamila. »Vem, da je veliko potovala, k njej so prihajali ljudje sumljivega slovesa, v časopisih pa so se pojavljali oglasi za nakup deviz, očitno so bili vmes neki črni posli,« je pripovedoval možakar, ki ne more pozabiti dogodkov izpred toliko let. Dejal je, da je žensko nekoč vprašal, kaj pomenijo vsi ti oglasi, pa mu je odgovorila, da naj bi neki njen prijatelj odprl kšeft. »Kakšen kšeft, če je pošteno, so odveč vse skrivnosti. A vseeno, takega konca si ni zaslužila.«

Umor na
cvetno nedeljo

Majda Pratneker je bila ločenka in baje se je spor z nekdanjim možem glede razdelitve premoženja kar dolgo vlekel. Ženska se je postavila na svoje noge, k čemur naj bi pripomogli nekoliko dvomljivi posli. Do dne, ko se je zgodil zločin, so sosedje le opazovali in se potiho vpraševali, kaj vendar počnejo neznanci v njihovem bloku. Prihajali so k Pratnekerjevi, več niso vedeli. Za zaprtimi vrati pa je bilo očitno zelo živahno, nazadnje usodnega dne, ko se je v njihovi hiši zgodil umor.

12. aprila 1992, nekaj po 13. uri, sta na vratih pozvonila možakarja, ki naj bi v Majdinem stanovanju iskala njenega prijatelja. Tam naj bi se sestali z D. P., in sicer zaradi menjave deviz. D. P. se je, tako kot Majda Pratneker, ukvarjal z enakimi posli, poznanstvo pa sta sklenila na mariborski tržnici in delovala kot partnerja. Kot se pri takih poslih rado dogaja, naj bi se končno sprla zaradi očitkov, da se je eden od njiju zatekel k prevari.

Neznanca, ki naj bi iskala D. P., sta vstopila v stanovanje; njuna gostiteljica ju je gotovo poznala, sicer ne bi prostovoljno odprla vrat in jima postregla s pijačo, ki pa se je nista dotaknila. Pratnekerjeva naj bi poskušala po telefonu priklicati D. P., vendar brez uspeha. Naključje ali ne, toda v kritičnem času naj bi bil pri prijateljici, kar je ta pozneje v preiskavi tudi potrdila. Kakor koli, kmalu po prihodu neznancev je Pratnekerjeva mrtva obležala na tleh.

Storilca sta se hitro umaknila s kraja zločina, a policiji je vendar uspelo najti očividce, s pomočjo katerih so sestavili fotorobota enega od osumljencev: star naj bi bil od 30 do 40 let, visok okoli 170 centimetrov, temnih las, oblečen v kavbojke in črno usnjeno ali skajasto jakno. Imel je brke in kozjo bradico. Za drugega domnevnega storilca, ki je po umoru bežal iz bloka, so objavili le opis: star okoli 30 let, visok 180 centimetrov, močnejše postave, rjavih, drobno skodranih las. Na sebi je imel kavbojke in jakno iz džinsa, obut je bil v bele teniške copate, opazili pa so še značilnost – velika ušesa.

Preiskava

So bili za obračun res krivi dvomljivi posli pokojne Pratnekerjeve, kot so nekateri prepričani? Kriminalistična preiskava je bila temeljita. Odkrili so niz zanimivih podrobnosti iz življenja žrtve, odgovorili so skoraj na vsa vprašanja o njenih poslih, o znancih in prijateljih, s katerimi se je družila, skrivnost je le, kdo je storilec. Med iskanjem motiva so, glede na zbrana dejstva, ugotovili, da je šlo najverjetneje za maščevanje.

Kot smo že omenili, kriminalisti bodo primer obdelovali, dokler ne najdejo storilcev. Ne nazadnje imajo nekaj sledi s kraja zločina, ki so shranjene in čakajo na primerjavo. A mnogi menijo, da lahko pomaga le naključje. Vsekakor pa velja, da so na policiji odprta vrata vsakomur, ki se morda spominja kakšne doslej neznane podrobnosti o umoru 12. aprila 1992.

Fotorobot enega in opis drugega osumljenca policiji nista dosti pomagala. Skrbno so pregledali morebitne sledi, ki sta jih storilca pustila za seboj. V stanovanju je bilo namreč kot v klavnici; vsepovsod krvavi madeži, vmes pa so našli tudi nekaj sledi, ki bi jih lahko povezali z morilci.

Ko so brskali po pokojničinem življenju, so ugotovili, da se je res ukvarjala s preprodajo deviz, toda vse kaže, da neznanca nista iskala denarja. Ko sta opravila krvavo delo, iz stanovanja nista odnesla ničesar. Zato so preiskovalci izključili rop, iz tega se je porodila utemeljena domneva, da je bila Majda Pratneker žrtev maščevalnega obračuna.

Majda Pratneker je sprejemala veliko obiskovalcev, delovala pa je tudi kot turistična vodnica, zato so iskanje osumljencev razpredli v vse smeri. Večkrat je organizirala nakupovalne izlete, največ na Češko in v Turčijo, kandidatov je bilo dovolj, sama pa je potovanja izkoristila za različne nakupe. Od tod tudi namigi, da je ženska morda trgovala tudi z mamili.

Vsekakor je bil v njenem stanovanju velik promet, nekaj časa naj bi imela tudi podnajemnika, o katerem pa, vsaj po naših podatkih, nihče ne ve nič. Glede na okoliščine, v kakršnih se je zločin zgodil, bi lahko bil sumljiv vsakdo, ki je imel stike z žensko, ki naj bi obračala veliko denarja.

Vprašanje je, kako globoko je zabredla v odnosih z ljudmi, s katerimi se je znašla v istem poslu – v črni preprodaji deviz. Kakor koli, kriminalistom, ki upajo na ugodno razvozlanje krvave uganke, ni lahko. Na očitke, da tavajo v popolni temi, ne odgovarjajo in brskajo naprej.

Deli s prijatelji