LJUBLJANA – Okrožni tožilci so potrdili, da so že 20. maja vložili obtožni predlog zoper Damjana Laha, nekdanjega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga bremenijo zlorabe položaja in uradnih pravic. Čeprav je minilo že mesec in pol, obdolžencu predloga še niso vročili.
Lah je vodil celoten postopek najema stavbe za NPU, pod lupo preiskovalcev se je znašel zaradi sklenitve domnevno negospodarne in škodljive pogodbe, v začetku septembra 2011 pa je odstopil, ko so policisti opravili preiskavo njegove pisarne na ministrstvu in zasegli dokumentacijo, povezano z najemom stavbe. Obiskali so tudi sedež podjetja Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, prijatelja oziroma znanca nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in njenega partnerja Mira Senice, ki je ministrstvu oddalo stavbo za NPU v Dimičevi ulici. Tudi z zadnjega naslova so odnesli dokumentacijo.
Brez razpisa
Po naših podatkih naj bi bilo sporno predvsem to, da je bil posel izpeljan brez razpisa oziroma izbiranja (drugih) ponudnikov, saj tožilstvo Lahu očita pridobitev nepremoženjske koristi, za kar mu grozi do enega leta zapora. Lah se je v odredbi za hišno preiskavo znašel kot edini osumljenec, saj naj bi brez razpisa izbral oziroma vodil pogajanja med Ram Investom in MNZ za stavbo in za opremo. Sledil je podpis sporne pogodbe, po kateri je MNZ Ram Investu plačeval 136.000 evrov mesečne najemnine, Ram Invest pa za isto stavbo odplačuje 125.000 evrov lizinga na mesec. Ram Investu je tako vsak mesec v žep kapnilo 11 tisočakov, ko pa bo lizing odplačan, bo stavba njegova. Ta posel je zmotil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in Računsko sodišče. Slednje je v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe NPU izdalo negativno mnenje, dan pozneje pa so s protikorupcijske komisije sporočili, da ravnanje uradnih oseb na MNZ pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije. Ravno zaradi tega načelnega mnenja KPK je nekdanja predsednica LDS Kresalova nepreklicno odstopila s položaja ministrice za notranje zadeve.
Proti načelnemu mnenju protikorupcijske komisije je vložila tožbo na upravno sodišče in v njej zahtevala njegovo odpravo, a se je upravno sodišče izreklo za stvarno nepristojno in primer odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču. Zadeva je bila ponujena v mediacijo, a Kresalova zanjo ni dala soglasja, zato je sodišče za 29. marec razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, še prej, 13. februarja, pa je Kresalova s pripravljalno vlogo k tožbi postavila še podredni zahtevek za plačilo 41.000 evrov odškodnine. Po naših podatkih se je okrajno sodišče na predlog Kresalove, da se obravnava zahtevka odloži do odločitve ustavnega sodišča o njeni pritožbi z 4. decembra lani, odločilo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki presoja ustavnost zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.