LOGARSKA DOLINA – Tako neverjetno hitro so se nanizala leta, petnajst jih je minilo, odkar se je na Okrešlju zgodila najhujša nesreča slovenskih gorskih reševalcev. Tistega usodnega dne je potekalo usposabljanje reševalcev letalcev za plemenito delo, ki naj bi jih čakalo v prihodnosti. A nekaj je šlo narobe, šlo je tako narobe, da so po trenutkih groze ostale le neme ustnice in solzne oči. Stroj, ki je z eliso ustvarjal ropot, jeklenica, vpeta pod njim, ki je zagotovo še danes zadnja popkovina v boju za življenje za mnoge gornike, sta skupaj z delovno vnemo in napako pripeljala do usodnega trenutka. Še preden so v helikopterju opazili težavo pod njimi, je čez steno vrglo pet reševalcev, pripetih na jeklenico. »To je bil splet nesrečnih, spregledanih okoliščin, trenutek nepozornosti, prepoznega ukrepanja, verjetno tudi nemočnega ukrepanja. Kajti če bi imeli reševalci v steni takrat na voljo slušalke z mikrofonom za pogovor s pilotom, kot jih imajo danes, se to verjetno ne bi zgodilo. Če bi imeli pri sebi nože za hitro rezanje vrvi, kot jih imajo danes, se to verjetno tudi ne bi zgodilo. Če bi imeli ...,« lahko prebiramo koščke pripovedi o tragediji v knjigi Iztoka Tomazina Tragedija v Turski gori. Današnjega 10. junija se, če se takrat ne bi zgodilo najhujše, verjetno noben udeleženec vaje sploh ne bi spominjal več. Toda vsak gorski reševalec, vsak pravoverni ljubitelj gora, je v nedeljskem dnevu misli vsaj za trenutek posvetil takrat 45-letnemu Borisu Mlekužu (GRS Bovec), 42-letnemu zdravniku Janiju Kokalju (GRS Kranjska Gora), 44-letnemu Mitju Brajniku (GRS Kranj) ter 41-letnemu Luku Karničarju in najmlajšemu, 35-letnemu Radu Markiču (oba GRS Jezersko), ki so takrat umrli, in njihovim družinskim članom, ki so takrat ostali brez najbližjih.
Dan pred obletnico so se na slovesnosti ob spominskem znamenju zbrali gorski reševalci, policisti in predstavniki Sklada Okrešelj, poleg njih še policijski orkester ter pevska skupina dr. Franceta Prešerna, ob obletnici tragedije pa je bila na tragičnem mestu tudi maša, ki jo je vodil duhovnik Franc Maček.
Manj kot leto dni po tragediji je bil ustanovljen Sklad Okrešelj, ki so ga za pomoč družinam ponesrečenih ustanovili gorski reševalci, vodi pa ga Dušan Polajnar, strokovni delavec pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Iz sklada se črpajo sredstva za otroke ponesrečenih za denarna nadomestila oziroma štipendije.
