Sodniku Škobernetu se obeta do osem let

LJUBLJANA – »Milko Škoberne je kaznivo dejanje storil kot sodnik, kot uradna oseba, in za kaznivo dejanje, ki se mu očita, je predpisana visoka zaporna kazen,« je bila v zaključnih besedah na sojenju suspendiranemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu jasna tožilka Blanka Žgajnar. »Obdolženi ni niti za sekundo uvidel nepravilnosti svojega ravnanja ali ga obžaloval,« je še nadaljevala tožilka in dodala, da je vse, kar je delal, delal v okviru uradnih pravic. Dotaknila se je nekaterih navedb iz Škobernetovega četrtkovega zagovora. Ta je namreč takrat zanikal, da je prek Esada Ramića in Marjana Salobirja od Esada Čehajića dobil del od 9000 evrov podkupnine, nato pa še del od 18.000 evrov podkupnine.

Tožilstvo mu namreč očita, da je kot sodnik v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico Čehajiću. Škoberne je zagotovil, da dela od 9000 evrov ni nikoli prejel, del denarja od 18.000 evrov pa je bil njegov, ki ga je dobil vrnjenega. Predajo omenjenih 18.000 evrov, ki jih je Čehajić v okviru policijske akcije predal Ramiću in Salobirju, je sicer policija posnela, del označenega denarja pa je pristal na Škobernetovem računu. Obtoženi je ob tem takrat povedal, da je Salobirju posodil 8000 evrov, in ta mu je pozneje to vsoto tudi vrnil. »Če bi dolg obstajal, bi Salobir in Škoberne to že ob prvem stiku s policijo povedala,« je glede tega menila tožilka in zavrnila njegovo oceno, da je šlo za konstrukt Ramića in Salobirja, ki naj bi se s podkupnino dogovarjala brez njegove vednosti, saj da je iz telefonskih prisluhov povsem jasno, da je vedel. Prav tako ni dvoma, kot je povedala, da je Škoberne Čehajiću sestavil nekatere vloge in predlog za odpravo pripora, o katerih je nato kot predsednik zunajobravnavnega senata odločal skupaj s še dvema sodnikoma. Njegovo ravnanje je sicer ocenila kot skrajno zavržno, saj ga je storil kot »funkcionar, ki mu je država v roke položila zaupanje, da bo svoje delo opravljal pošteno«, in na koncu zanj predlagala najvišjo zakonsko določeno kazen osmih let zapora in stransko denarno kazen v višini 50.000 evrov ter odvzem podkupnine, ki naj bi jo prejel.

Razrešil bi sodnico

Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše je glede obtožb na račun svojega klienta izrazil razočaranje, da sodišče ni dovolilo zaslišanja Salobirja in Ramića, ki sta v tem primeru v zameno za pogojno kazen že priznala krivdo, in da Škobernetu ni bilo zagotovoljeno nepristransko in pošteno sojenje. »Tožilka poudarja, da se hudič skriva v podrobnostih, morda pa se skrivajo v kakšnih luknjah obtožbe? Morda obtožnica v celoti ne drži vode,« je menil Bromše in dodal, da je Škoberne res storil več, kot mu nalaga zakon, a taka ravnanja so po njegovem mnenju lahko predmet presoje disciplinskih organov, ne pa kazenskega sodišča. Še enkrat je poudaril tudi, da je bil Škobernetov edini cilj ta, da se postopek zoper Čehajića, ki je stal pred sodiščem, nadaljuje. »Nikjer ni dokazano, da je sprejel podkupnino s posredovanjem Ramića in Salobirja,« je opozoril.

Da je sodnica s tem, ko je v četrtek med drugim zavrnila njegov predlog za zaslišanje dodatnih prič, kršila ustavno zagotovljeno pravico do obrambe, je v svojih besedah poudaril tudi Škoberne. Še pred začetkom podajanja zaključnih besed je namreč sodnico Vladislavo Lunder obvestil, da je na Sodni svet RS podal predlog, naj ta državnemu zboru predlaga njeno razrešitev s sodniške funkcije. Predlagal je tudi, da se sodnico v nadaljevanju izključi iz postopka, saj da zaradi omenjene zahteve na sodni svet ne bo mogla biti nepristranska. Lundrova je po krajšem premoru njegov predlog zavrnila.

Padel v kolesje preganjanja korupcije

Škoberne je sicer v nadaljevanju še enkrat zatrdil, da ni dobil in zahteval nobenega denarja od Čehajića, Ramića in Salobirja. »Jaz sem edini izkušeni kazenski sodnik, ki nese podkupnino v banko. Točno to iz te obtožnice izhaja,« je povedal in dodal, da je zdaj, ko sta Ramić in Salobir dejanje priznala, vse padlo na njega in da je on zdaj postal največja baraba. »Vse ste meni obesili, onadva sta priznala, zaslišali pa ju ne boste... Če bi od Čehajića zahteval denar, ne bi imel nobenega Ramića in Salobirja. Zakaj bi imel dva posrednika? S Čehajićem bi navezal stik in zadeva bi bila končana,« je menil.

Sam je prepričan, da je tožilstvo alergično nanj že od vsega začetka in da je takoj, ko je vstopil v sodno dvorano, vedel, da bo obsojen zaradi vmešavanja »najvišjih ljudi« v ta postopek. »V nekem neprimernem trenutku sem padel v to kolesje, klima je takšna, kakršna je, preganja se korupcija, in sam sem pač padel notri,« je dodal. Še enkrat je zatrdil, da svojega položaja ni zlorabil in da se med njihovimi skupnimi srečanji nikoli ni pojavila beseda podkupovanje. »Kar se tiče 8000 evrov, kako naj dokažem, da gre za posojilo, če ne zaslišimo Salobirja?« se je še spraševal Škoberne in opozoril, da kadar koli se je na Hrvaškem dobil z akterji te zgodbe, da nikoli ni deloval kot uradna oseba oziroma je bil tam bodisi med dopustom bodisi popoldne. Škobernetova nadaljnja usoda bo z razglasitvijo sodbe znana v ponedeljek opoldne.