CELJE – Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je vrhovno sodišče že v začetku meseca oprostilo celjskega kazenskega sodnika Milka Škoberneta vseh očitkov v zvezi z disciplinskimi kršitvami sodniške službe. Obtožbe so seveda povezane s primerom Esada Čehajića, ki je zaradi podkupovanja naznanil celjskega sodnika, ta pa se je kmalu zatem znašel v preiskavi in priporu. Škoberne je v več postopkih in je začasno suspendiran, prejema polovično sodniško plačo in za zdaj vodi z 2 : 0 (pred časom mu je uspelo tudi s pritožbo o neupravičenem priporu).
Disciplinska tožilka je 53-letnemu Škobernetu zamerila, da namenoma ni opravil procesnih dejanj, ki bi pospešila prihod Esada Čehajića na sodišče. Tam so nanj že prežali s pripravljeno obtožnico in čakali na začetek glavne obravnave. Obtožnice niso mogli vročiti, ker je Čehajić bival na neznanem naslovu na Hrvaškem. Naslov svojega bivališča je sodišču sporočil maja lani, ko obtoženi sodnik že ni bil več pristojen za njegov primer. Čehajića so čakali s štirimi kazenskimi spisi. Škoberne je obtožnico, ker drugače ni šlo, poslal Čehajićevemu odvetniku, kajti diplomatska ali policijska pota so predolga. Ne gre spregledati, da je obtoženi sodnik presegal količinsko normo, celo sodni svet je ocenil, da je Škoberne precej pripomogel k odpravljanju sodnih zaostankov, in ne nazadnje, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Odločitev vrhovnega sodišča bo bržčas vplivala na izhod sodnega procesa v Ljubljani, kjer poskušajo ugotoviti, kako in kaj je bilo z domnevnim podkupovanjem in koliko gre verjeti Čehajiću.
Pričakovana odločitev
Sodnik Škoberne nam je potrdil izid disciplinskega postopka in dejal, da gre za pričakovano odločitev. »Potem ko je bil z velikim pompom pospremljen službeni nadzor mojega dela, ki se je bolj ali manj izvajal z namenom najti kar koli, kar bi lahko služilo za očrnitev imena in ugleda spornega sodnika po neustavnem pridržanju in priporu, na 192 straneh dokončnega poročila ni bilo praktično ničesar, razen zelo uspešnega dela, kar bi utemeljevalo kakršen koli postopek zoper mene. Ker pa je bilo treba upravičiti večtedenski izpad treh sodnikov, ki so pregledovali goro spisov, je bila uvedba disciplinskega postopka seveda nuja za varovanje ugleda pravosodja v javnosti. Izkazalo se je, da je šlo za jalovo delo, in upam, da mi bo tudi v drugih postopkih, tako kot v tem, korektno dovoljeno dokazati neutemeljenost obtožb. In če je bila uvedba disciplinskega postopka javno pospremljena na spletnih straneh sodišča, boste izid postopka tam zdaj zaman iskali.«
