LJUBLJANA – »Sojenje neracionalno in v nerazumnem roku. Po sedmih letih je sodišče 9. junija 2012 izdalo prvo sodbo glede nepremoženjske škode, in ta še vedno ni pravnomočna. Po osmih letih je sodišče 12. junija 2013 izdalo še drugo sodbo, in sicer za premoženjsko škodo. Sodba je... To sodišče sploh ni upoštevalo ekspertize sodne izvedenke, ki jo je samo postavilo. Pri tem sem zdaj, stalo pa me je na desettisoče evrov za nekakšne sodne ekspertize, takse, odvetnike,« je kar bruhnilo iz Stanislava Megliča, ko smo ga pobarali, kako tri mesece po zadnji razpravi stojijo njegove stvari na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
Raje z družino kot s sodnicami
Njegova zgodba je po vseh teh letih za javnost že popolnoma oguljena, a je imel do zdaj z njo le stroške, dobil pa ni še niti beliča in veliko vprašanje je, ali ga bo sploh kdaj dočakal. Kdo ve, ali in kaj je namreč še ostalo od dediščine dr. Saše Baričeviča, iz katere bi mu morali izplačati odškodnino za vse, kar so tedaj 35-letniku davnega 15. marca 2006 storili čekani njegovih pobesnelih bulmastifov ter mu za vselej spremenili življenje.
Pa tudi sicer o tem noče več govoriti, želi se vrniti v svet zasebnosti. Vsakič ko se njegova fotografija pojavi v javnih občilih, njegove otroke drugi otroci vprašujejo marsikaj, morda tudi zbadajo. »Izpostavljal sem se, saj si nisem mogel niti misliti niti dovoliti, da bi se kaj takega še komur koli zgodilo. Ne bom se več. Toliko lepega je v življenju. Imam enkratno družino, krasno ženo, tri čudovite otroke. Raje sem z njimi, kot da izgubljam čas in denar za iskanje pravice v tej državi. Slovensko pravosodje je krivosodje, ki znova in znova zadaja rane državi in državljanom, ta sestavni del tretje veje oblasti iz dneva v dan izkazuje svoj pravi obraz, je avtoriteta brez smisla za pravičnost in poštenost,« je razočaran nad počasnostjo in odločitvami naših sodnih mlinov.
Odškodninsko tožbo, s katero je terjal 112.669 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, 40.002 evra pa za premoženjsko, je vložil že nekaj mesecev po dogodku, ki ga le po spletu naključij ni stal življenje. Sodišču pa se z njim ni nikoli zares mudilo, pravzaprav je imelo ves čas težave samo s seboj. Najprej se je zapletlo pri izbiri sodnika, saj so spis dodelili sodnici Zlati Štiblar Kisič, ki pa so jo iz zadeve izločili zaradi poznanstva z Baričevičem. Kmalu je naslednja sodnica, določena za to zadevo, Vesna Bergant Rakočević sporočila, da prav tako preveč pozna tedaj uglednega ljubljanskega zdravnika, da bi odločala v njegovi pravdi. Primer je naposled sprejela Mojca Lobnik, pa ga tudi ona ni speljala do konca, od nje ga je v sklepni fazi prevzela Lidija Ravbar Šinkovec.
Umirali so lastniki napadalnih psov (Baričevič in njegova partnerica Zora Rotar), eden od dedičev (Baričevičev oče Jože), razprave so odpadale, kljuke sodne dvorane so si podajali sodni izvedenci. Minevala so leta, štejemo 2013, Meglič pa še vedno ni dočakal epiloga.
Ignoranca do finančne izvedenke
Pred odhodom na drugo delovno mesto mu je Lobnikova sicer prisodila 86.000 evrov za nepremoženjsko škodo: zaradi pretrpljenega strahu 12.000, zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 21.000, zaradi skaženosti 15.000, zaradi bistvenega zmanjšanja opravljanja življenjskih aktivnosti (desna roka je bila tako poškodovana, da je nikoli več ne bo mogel normalno uporabljati) pa 38.000 evrov.
Pravni stroj Baričevičevih dedičev se je kajpak pritožil, toda višje sodišče se s pritožbo sploh še ni ukvarjalo, ker je sodnica Ravbar Šinkovčeva odločila, da bodo najverjetneje pritožbe padale tudi takrat, ko bo znana odločitev o premoženjski škodi, zato je vse skupaj pospravila v svoj predal z mislijo, naj se višji sodniki, ko bo vse skupaj tako daleč, s primerom Meglič proti Baričevičevim dedičem ukvarjajo v paketu.
Vsaj glede novih pritožb so imeli na sodišču prav. Zdaj je namreč postala znana tudi odločitev, ki jo je Ravbar Šinkovčeva sprejela po aprilskem zaslišanju sodne izvedenke finančne stroke Stanislave Pirš Trček ter Megliču od zahtevanih 40.002 evrov za premoženjsko ter rente 463 evrov na mesec prisodila 14.026 evrov ter 348 evrov rente. Toliko so ga po njenem mnenju stali kilometrina za prevoze na zdravniške preglede, parkirnine, zdravljenja v toplicah, uničena obleka, propadli tečaj angleškega jezika, stroški za nego, izguba zaslužka in razlika v plači.
In z njeno sodbo ni zadovoljen nihče, nanjo so se namreč pritožili odvetniki obeh strank, Megličevi iz pisarne Matoz in Baričevičevi iz pisarne Zakonjšek.
Zakaj novo Tržičanovo razočaranje, postane jasno, ko izbrskamo podatek, da sodnica res ni sledila tistemu, kar je glede premoženjske škode ugotovila finančnica. Pirš Trčkova je namreč razliko v plačah ocenila na okrog 37.000 evrov, višino rente za prihodnjo premoženjsko škodo pa na okrog 400 evrov. Izračunala je tudi, koliko bi Meglič zaslužil, če bi bil imenovan v komisijo za predsedovanje EU, pa je po napadu bulmastifov njegova cvetoča kariera padla v vodo: 5626 evrov.
»Kaj naj si človek še misli? Bog nam pomagaj! Moj primer je le vrh ledene gore, transparenten, očiten, vnebovpijoč. Ni čudno, da je v Sloveniji toliko pesimizma, d-mola,« sklene Stanislav Meglič, ki ga skoraj zagotovo čaka še dolga pot do dne, ko bo in če bo dočakal izplačilo odškodnine. Plačati bodo morali Marija Šeme Baričevič in dediči po pokojnem Jožetu Baričeviču, a ti bodo znani šele, ko bo pravnomočno končan zapuščinski postopek po Jožetu. Ta pa se ni še niti začel.