So obsodili veganstvo 
ali malomarne starše?

LJUBLJANA – »Usodo sta imela v svojih rokah vidva, in ne jaz. Ocenil sem, da je bilo vajino ravnanje neprimerno, narobe in kaznivo,« je ob izreku sodbe Martini Furlan in Žigi Birsi, ki sta bila včeraj zaradi smrti devetmesečne hčerke Lucije obsojena na eno leto in osem mesecev zapora, povedal ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec. Poudaril je, da se v tem primeru ne sodi veganstvu kot načinu življenja ali temu, da se oče in mama ne strinjata z uradno medicino, ampak temu, da sta zaradi svojega splošnega prepričanja posegla v pravice otroka. »Se ne sodi, kot poskuša prikazati Birsa, za umor otroka. Gre za smrt iz malomarnosti,« je pojasnil in se odločil, da sta oba storila kaznivi dejanji povzročitve smrti iz malomarnosti ter zanemarjanja otroka in surovega ravnanja ter da sta odgovorna za to, kar se jima očita. »Deklica ni bila peljana k zdravniku, da je bila bolna, je nesporno, in je umrla zaradi pljučnice,« je ponovil in dodal, da je večja verjetnost, da otrok preživi pljučnico, če je otrok takoj zdravljen. Deklica poleg tega ni imela izbranega pediatra, kar bi po zakonu morala imeti, in starši je niso vozili na preglede, saj se niso strinjali z uradno medicino – ta je po njihovem mnenju preveč agresivna in škoduje zdravju. Z višino kazni, ki jo je predlagala tožilka Zvonka Knavs (enotna zaporna kazen šestih let in petih mesecev), se ni strinjal, saj je upošteval olajševalne okoliščine, Furlanova in Birsa imata namreč še enega otroka, za katerega ustrezno skrbita oziroma ga takoj peljeta k zdravniku, če je bolan. »Prepričan sem, da ste do tega otroka ljubeči starši,« je povedal Škerbec in dodal, da so bili takšni tudi do Lucije, a »seveda ne v tistem delu, ko je niste peljali k zdravniku«. Za prvo kaznivo dejanje jima je dosodil po eno leto in šest mesecev zapora, za drugo pa po štiri mesece zapora, na koncu pa za vsakega izrekel enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora.

Kljub opozorilom nista šla k zdravniku

Knavsova, ki se z višino izrečene kazni ni strinjala in je že napovedala pritožbo, je v zaključnih besedah dejala, da je obdukcija pokazala, da je imela deklica pljučnico, da je bila dehidrirana, da so bili organi malokrvni, jetra pa preveč zamaščena in da je imela prenizko težo. Tudi priče, med njimi sorodniki Furlanove in Birse, so povedale, da je bila deklica že dlje bolna in da so na to opozarjali starše, a ti je niso peljali k zdravniku. »Zakaj je nista odpeljala k zdravniku? Odgovor na to je jasno očiten iz njunega odnosa do uradne medicine,« je pojasnila tožilka in opozorila na besede Furlanove, ki da medicine ne odklanja, ampak le izbira in je hotela otroku ponuditi standard. Kakšen standard je to, če otroku ne ponudiš osnovne pravice do zdravnika? se je vprašala in nadaljevala, da imajo starši pravico do izbire do tiste meje, ko ne ogrožajo otrokovega zdravja. »Zagovarjata se, da sta imela Lucijo ves čas pri sebi in da zaradi tega nista videla sprememb. Nista opazila, da je z 8 kilogramov shujšala na 6. Iz izkušenj vsi zelo dobro vemo, da to ni nekaj, kar lahko prezreš ... Kot roditelj vidiš otroka, da se bo nekaj zgodilo, še preden se to zgodi,« je bila ostra tožilka. In še: »Brezkompromisno sta sledila svojemu načinu življenja. To se lepo sliši ob klicu na 112, saj je obdolženi poklical, ko je že nehala dihati.« Ob poslušanju tega posnetka Furlanova ni mogla zadrževati solz, a je vztrajala, da sodnik obravnavo spelje do konca.

Kazen je že smrt otroka

»Prikazati nas želite kot morilce. Da sva midva umorila lastnega otroka,« je povedal Birsa, ki ga najbolj boli, da so sodišče in mediji prikazali, kot da je morilec in da je njegova žena zmaj, »da sva namerno umorila otroka«. V joku je poudaril, da jima je zaradi smrti Lucije še vedno zelo hudo in da sta se komaj spravila k sebi. »Težko, ker je bilo naše ime oblateno zaradi vašega dela, zaradi vsega tega, kar je po zakonu. Zakaj mora cel svet vedeti, da se je nama to zgodilo in da ljudje dobivajo napačne informacije? Tega otroka sva imela zelo rada in še vedno imava rada. Smrt nama ga je vzela in nama je žal in se trudimo živeti, kot se da korektno in kot je mogoče,« je sklenil s solzami v očeh. Furlanova je priznala, da je delala napake in da jih dela še zdaj, ter dodala, da ni bila kruta mati. »Jaz sem kazen že dobila. Otrok mi je umrl. Če mislite, gospod Srečko in vi, gospa (tožilka, op. a.), da potrebujem še kakšno kazen, jo bom odsedela, ker sem močna ženska in sem v življenju dala že hujše stvari skozi, a vendar vas ponižno prosim, da odstopite in mi pustite živeti z drugim otrokom,« je v joku dejala in tožilki očitala, da je zanjo le papir. »Nagovarjam vaše srce, da nas pustite na miru. Gospod Srečko, vi imate moč, da ustavite ta aparat. Strah me je medicine, ja, strah me je tudi vašega aparata. Na žalost ne moremo popraviti tega, kar se je zgodilo, to ugotavljam vsako jutro, ko se zbudim.«

Obsojanje veganstva

Da so starši nedolžni in niso krivi za smrt hčerke, je v dolgem zaključnem govoru poudaril tudi zagovornik Furlanove Dušan Pajk, ki je dejal, da predlog tožilke »kaže na sovraštvo do moje klientke, ki mi ni razumljivo. Če sledimo besedi tožilke, imamo pred seboj dva monstruma, ki sta bila brezčutna in sta kar gledala, da je otrok propadel in nista nič storila. Takšno stališče tožilstva je pretirano in nima podlage v spisu. Zamolči vse tisto, kar gre v prid klientoma.« Opozoril je še, da se ne more strinjati »z obsojanjem veganstva kar tako počez«, in dodal, da je nekorektno in v nasprotju s spoznanji medicinske stroke po svetu, da je to nekaj škodljivega. Birsova zagovornica Sandra Cico se je vprašala, ali mora v tem primeru res kdo biti kriv. »Bistvo vprašanje procesa je, kaj je bil vzrok smrti. Ni bil, da otrok ni dobival mesnih kašic, ampak pljučnica. Ali sta obdolženca to pljučnico lahko prepoznala? Če je nista mogla, jima je težko očitati malomarnost dejanja,« je povedala in kot drakonsko ocenila višino kazni, ki jo je predlagala tožilka.