LJUBLJANA – Preiskava o napadu na 45-letnega Izeta Ramčilovića, ki je 18. decembra 2006 padel pod streli zakrinkanega neznanca, še vedno ni dala odgovora o napadalcu. Hudo ranjeni Ramčilović je umrl šest dni po napadu, že nekaj dni po streljanju na Rakovi jelši pa je bilo slišati govorice, da je policija odkrila osumljenca. Enaki namigi se pojavijo ob vsaki obletnici obračuna na Rakovi jelši, ki po osmih letih še vedno zahteva odgovor. Vsekakor je bliže resnici, da policiji še ni uspelo razvozlati dejanja, ki ga nekateri vidijo kot klasično mafijsko likvidacijo.
Spet je bila tukaj obletnica neraziskanega zločina, pa so se znova pojavili namigi, da naj bi bili preiskovalci blizu osumljencu. A dejstvo je, da uradno ni mogoče reči nič novega, še manj pa napovedovati skorajšnjega prijetja storilca.
Po nekaj dneh umrl
Na Rakovi jelši, v predelu Ljubljane, kjer je med drugim kar precej vrtičkov, med njimi pa so barake in nekaj trdnejših hišic, so tistega decembrskega dne leta 2006 v jutranjih urah odjeknili streli. Okoliški prebivalci so se ob navzočnosti policistov in kriminalistov, ki so zbirali podatke, izogibali pogovoru o dogodku, čeprav so žrtev skoraj vsi precej dobro poznali.
Usodnega dne se je Ramčilović pripeljal s svojim audijem, ki ga je kupil le nekaj dni prej, po blatni poti proti ranču na obrobju Rakove jelše. Vrtičkarji so tam, kot rečeno, postavili množico barak, Ramčilovićev ranč pa je proti koncu tega barakarskega naselja.
Tik pred vhodom na njegovo posest ga je ustavila prepreka na cesti. Čez pot je bilo položeno drevesno deblo. Ker ni niti pomislil na zasedo, je stopil iz vozila, da bi odstranil oviro. Tedaj se mu je približal zamaskiran neznanec, oborožen s pištolo, in trikrat sprožil. Pozneje so Izetovi sorodniki pripovedovali, da se je sicer ubranil smrtnega strela naravnost v glavo, a bil je dvakrat zadet, in kot se je izkazalo, sta bili rani zanj usodni. Ranjen v čeljust in telo se je opotekel do barake, kjer je bil njegov delavec, in ta ga je takoj odpeljal proti bolnišnici. Med vožnjo je bil Ramčilović še toliko pri sebi, da je o napadu obvestil policijo, ta je območje blokirala, vendar se je neznancu uspelo izmuzniti.
Kmalu je bilo jasno, da je Ramčilović huje ranjen, vendar so bili prijatelji in znanci prepričani, da bo preživel. Povedali so tudi, da je ranjenec sam dal policiji nekaj dragocenih podatkov, domnevno tudi o napadalcu, ki naj bi ga prepoznal, toda policija o podrobnostih ni obveščala javnosti. Kakor koli, zdelo se je, da bo dogodek hitro pojasnjen.
Potem pa je tragična zgodba dobila povsem novo dimenzijo, kajti Ramčilović je po nekaj dneh umrl. Po operaciji je sicer kazalo, da bo preživel, toda 24. decembra je v večernih urah v kliničnem centru umrl. Svojci so bili nemalo presenečeni in pretreseni, saj naj bi v dopoldanskih urah pred nenadno smrtjo dobili informacije, da se Izetovo zdravstveno stanje izboljšuje.
V zasedi sta bila dva
Potem ko je žrtev streljanja umrla, je bila policija še naprej skopa s podatki; sporočili so le, da se preiskava nadaljuje. V javnosti pa so zakrožile različne govorice o motivu, ki naj bi vodil napadalca; šlo naj bi za maščevanje zaradi dogodkov, v katere so bili vpleteni nekateri Izetovi sorodniki, toda tega do danes nihče ni uradno potrdil. Govorili so tudi, da naj bi napadeni prepoznal človeka, ki je nanj streljal, vendar naj bi njegovo ime policiji zamolčal. Ob vprašanju, zakaj le, smo takrat dobili odgovor, da je bil Izet prepričan, da bo ozdravel, nato pa naj bi poiskal človeka, ki mu je stregel po življenju.
Izet Ramčilović naj bi nekaterim dobrim znancem pred smrtjo zaupal nekaj podrobnosti o napadu. Povedal naj bi, da mu je v trenutku, ko je stopil iz avtomobila, neznanec nastavil cev pištole na sence, toda Izet je zamahnil z roko in se ubranil smrtnega strela. Pri tem naj bi neznancu z glave zbil krinko oziroma kapo in pred seboj uzrl znani obraz. Povedal naj bi tudi, da sta ga v zasedi čakala dva, ne le en napadalec, policija pa naj bi na kraju obračuna našla kos oblačila, najverjetneje kapo enega od napadalcev. To pomeni, če podatek drži, da ima v rokah močan dokaz, biološko sled, ki bi lahko ob odkritju osumljenca tega izdala oziroma potrdila kot storilca.
Seveda se je veliko vprašanj vrtelo okoli motiva napada. Ramčilovića so sicer poznali kot človeka, ki je imel na koncu Rakove jelše, kjer je na stotine vrtičkov, svoj ranč. Imel je konje in ogrado za ovce, na dan obračuna pa se je tja odpravil nahranit živali. A kot rečeno ga je le nekaj metrov pred vhodom ustavilo drevesno deblo čez cesto. Njegovi prijatelji in znanci so zagotavljali, da je Izet živel mirno, da je podjetnik, ki se ni ukvarjal z nečednimi posli. »Ima veliko družino, kar sedem otrok, zadnji se je rodil dva meseca pred usodnimi streli na Rakovi jelši.«
Je obračun povezan s streljanjem na Rudniku?
Obračun z Izetom Ramčilovićem naj bi bil povezan z januarskim dogodkom istega leta na veletržnici na Rudniku v Ljubljani. Takrat je Izetov bratranec Rifat Ramčilović ustrelil 41-letnega Slavka Stojića, podjetnika, ki se je ukvarjal s sadjem in zelenjavo. Streli so končali njun poslovni spor. Storilec, ki je po dejanju mirno počakal policijo, je na sojenju dejal, da je bil pod velikim pritiskom, da naj bi mu Stojić zadnje čase grozil, ker je njegovemu podjetju dolgoval več denarja. Kot jamstvo vračila dolga naj bi Stojić od njega zahteval prepis hiše nase, zaradi razlike v vrednosti dolga pa bi eno stanovanje prepisal na Ramčilovića. »Dogovora ni hotel skleniti, meni pa je grozil, da me bo vrgel na cesto,« je izpovedal Rifat Ramčilović. Ker pa je Rifata v sporu s Stojićem podpiral bratranec Izet Ramčilović, naj bi bil tudi posredno kriv za Stojićevo smrt. Po eni od različic naj bi napad na Rakovi jelši naročil oziroma organiziral nekdo, ki se je hotel maščevati za smrt Slavka Stojića.
