SELNICA OB DRAVI – Ko so sredi maja zdaj že daljnega leta 1992 sorodniki prijavili, da pogrešajo 58-letno Otilijo Pečovnik, nihče ni pričakoval, da bi bila ženska lahko žrtev brezobzirnega morilca. Po prijavi so policisti s pomočjo gasilcev sicer vstopili v zaklenjeno hišo, vendar niso zaznali nič sumljivega. Šele ko so po dveh dneh znova vstopili in temeljiteje pregledali vse prostore, so v kleti našli truplo Otilije Pečovnik. Umrla je zaradi dveh strelov v glavo.
Bo zločin kdaj pojasnjen?
Od najdbe trupla je torej minilo že 21 let, a nič ne kaže, da bo zločin kdaj pojasnjen. Od tedaj je v hiši v Selnici ob Dravi na naslovu Čez polje 10 zavladala tišina. Morda ime žrtve iz te, od naselja nekoliko odmaknjene hiše kdo omeni le še takrat, ko se kje v Sloveniji zgodi podoben skrivnosten zločin. Čeprav je smrt upokojenke takrat močno razburila javnost, so že davno potihnile tudi različne govorice o vzrokih in morebitnem motivu za okrutno dejanje.
Otilija Pečovnik je v hiši živela sama. To je manjši kraj in ljudje so se v glavnem poznali med seboj. Za Pečovnikovo pa so vedeli tudi zato, ker je bila na njeni parceli gramoznica, ki je bila v tistem času jabolko spora med upravljavcem, gradbenim podjetjem Konstruktor iz Maribora in lastnico.
Mariborsko podjetje je kot upravljavec v preteklosti izkoriščalo gramoznico, v času pred smrtjo nesrečne ženske pa so potekala pogajanja z lastnico za odkup tega zemljišča. Za dobro plačilo, tako so povedali pozneje, bi lastnica dovolila nadaljnje izkoriščanje materiala na svoji parceli. Za odkup se je zanimalo tedaj še dobro stoječe gradbeno podjetje SCT, vse to pa je sprožilo nepreverjene govorice, da naj bi Otilija Pečovnik prejela kar zajetnih 350.000 mark v tolarski protivrednosti. Pozneje se je izkazalo, da niti prvo niti drugo zainteresirano podjetje ni plačalo ničesar. Podatek je pomemben zato, ker so, kot rečeno, govorice prav mamljivo vsoto denarja omenjale kot možen motiv za zločin.
Od takrat so mnogi sumili, da je Otilija Pečovnik morda žrtev prav neresničnih informacij o izplačilu denarja; storilec naj bi torej moril iz koristoljubja, prepričan, da bo v hiši 58-letne upokojenke našel veliko bogastvo.
Usodni 11. maj
Pečovnikove, ki ni pogosto hodila daleč od doma, nihče ni videl od ponedeljka, 11. maja 1992. Njeni pozorni sorodniki so po dveh dneh negotovosti 13. maja policiji prijavili, da ženske ni nikjer. Kot rečeno, policisti po prvem vstopu v hišo niso našli ne Pečovnikove ne ničesar sumljivega. Nobenih znamenj o kakšnem nasilju, zato niso preiskovali kletnih prostorov, ki so bili zaklenjeni. Prav tako na vhodnih vratih ni bilo znakov nasilnega vstopa.
Toda ženske ni in ni bilo na spregled, zato so dva dni po prvem ogledu policisti znova stopili v hišo. Sosedje so namreč zagotavljali, da Pečovnikova nikoli ni za dlje časa zapuščala hiše in tudi tokrat nič ni kazalo na to; domači pes je bil ves čas privezan na vrvico, kokoši pa so bile zaprte v kokošnjaku.
Ko so policisti vendarle vdrli v kletne prostore, so v vinski kleti naleteli na truplo Otilije Pečovnik. Vzrok smrti sta bila dva dobro merjena strela iz bližine v glavo.
Preiskovalci so našli krogle in oba tulca izstreljenih nabojev. Najverjetneje je morilec držal v rokah pištolo kalibra 7,65, lahko bi bila tudi avtomatska puška, kar je manj verjetno. Orožja seveda niso odkrili. Še vedno lahko le ugibamo, kako je storilec vstopil v hišo. Sta se morilec in žrtev morda poznala, je Pečovnikova, nič hudega sluteč, obiskovalca, ki se je spremenil v morilca, celo sama povabila v hišo?
Kakor koli, dejstvo je, da je storilec po dejanju za seboj skrbno zaklenil klet in nato tudi vhodna hišna vrata.
Po skrbnem ogledu kraja zločina in temeljitem iskanju kriminalisti niso našli oprijemljivih sledov. Pri obdukciji so dali odgovor o času smrti – Otilija Pečovnik je umrla v noči na 12. maj 1992. Če je storilec moril zaradi denarja, se je uštel ali pa je slabo prebrskal prostore. V hiši je namreč ostala določena količina mark, šilingov in tolarjev. Zato se poraja tudi vprašanje, ali je sploh šlo za denar. In če ne, kaj je vodilo morilca?
Mnogo je vprašanj in nobenega odgovora. Ostaja le zelo majhno upanje, da se bo nekje pojavilo orožje, ki bi po primerjavi najdenih krogel in tulcev morda dalo spodbudno sled. Malo verjetno, a upanje ostaja.
Preiskovalci so svoje delo korektno opravili, na žalost neuspešno. Po številnih pogovorih so izločili vsaj pet možnih osumljencev, vendar se po vrsti zaslišanj niso dokopali do razkritja skrivnosti.
Dandanes, po več kot dvajsetih letih, ko je preiskava bioloških sledi dodobra izpopolnjena, je vprašanje, ali je za morilcem sploh kaj ostalo, kar bi bilo primerno za DNK-preiskavo. In, ne nazadnje, so osumljenci, kolikor so jih obravnavali v preiskavi, sploh še dosegljivi? Neuradno smo izvedeli le to, da preiskovalci kljub časovni oddaljenosti umora Otilije Pečovnik niso pozabili in še manj zanemarili.
Po nekaterih podatkih hiša umorjene ženske že dolgo sameva, prav tako nihče več ne izkorišča nekdanje gramoznice, ki je bila predmet spora.