Čeprav bi večji del vox populija nekdanjemu Sintalovemu varnostniku Borutu Hriberšku privoščil, da zapusti pripor na Povšetovi in se brani s prostosti, to ne bo možno. Ker se je prostovoljno predal slovenskim policistom in povedal, kje ima shranjen plen, po mnenju njegovega odvetnika Borisa Grobelnika ni več razloga za pripor zaradi begosumnosti ali bojazni skrivanja denarja. Po njegovi pritožbi je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča razveljavil sklep o priporu in ga predal v vnovično odločanje preiskovalni sodnici. Ta pa je spet odločila, da Hriberšku izreka enomesečni pripor, na kar se bo njegova obramba zagotovo pritožila in primer bo znova v rokah zunajobravnavnega senata.
Spravi za prvo silo!
Zgodba o Borutu Hriberšku je še posebno vroča zato, ker ga je večji del Slovencev vzel za svojega junaka in ga povzdignil v slovenskega Robina Hooda, ko je s slabim milijončkom ukradenega denarja za organe postal kriminalec vseh kriminalcev, nedotakljivi tajkuni pa so Slovencem bojda pokradli na desetine milijonov, a se jim ne zgodi nič oziroma jim sodišča izrekajo simbolične kazni.
Še vedno pa je največja uganka, koliko denarja je 6. aprila med dežurstvom v Sintalovem trezorju na Litostrojski v Ljubljani sploh izmaknil. Njegovi delodajalci so prijavili krajo 911.488 evrov, sam pa je pred predajo policistom v pogovoru za Slovenske novice zagotovil, da denarja ni moglo biti toliko.
Ko je namreč prešteval plen, tako je govoril na zaslišanju pred preiskovalno sodnico, ga je preštel do kakega pol milijona, le manjši kup bankovcev po 50 in 100 evrov je ostal nepreštet. »Tiste ocene o več kot 911 tisočakih so po mojem pretirane. Mislim, da ni moglo biti več kot kakih 650 tisočakov,« pa je povedal nam, tik preden so ga aretirali v Šentilju.
Znano je, da se je po tem, ko je z bajnim kupom denarja za vselej zapustil službo v Sintalu, odpeljal do stanovanja v Kamniku, kjer je živel s partnerico in njenima otrokoma, tam pustil dva svežnja s po 50 evri in sporočilo svoji ljubljeni: »Spravi za prvo silo! Ne dajaj na banko. Ljubim te, Borut.« S preostalim denarjem se je napotil v Avstrijo, še prej pa na enem od bencinskih servisov plačal položnico za 349,10 evra, kolikor je bila njegova mati dolžna v kamniškem domu za starejše občane zaradi stroškov dodatne nege po nedavnem padcu. Prav ta dotlej neplačana položnica, tako Hriberšek za Slovenske novice, je bila povod za to, da v veliki osebni stiski zagreši veliko neumnost oziroma veletatvino.
Koliko je v sefu?
Svoj svetlomodri nissan note je nato pustil v neki dunajski garažni hiši, potem pa se z vlakom podal proti Nemčiji in največ časa preživel v Mannheimu. Preden je v sredo poklical na uredništvo Slovenskih novic in sporočil, da se vrača, je levji delež plena pustil na tamkajšnji železniški postaji v sefu. Toda sinoči se je iztekel tudi rok njegovega najema tega sefa, in ker je v priporu na Povšetovi, v režo kajpak ni mogel vstaviti še nekaj evrskih kovancev za podaljšanje najema. Skrbniki mannheimskih sefov bi, ker je pač čas najema potekel, odprli sef (in bi, ko bi zagledali, kaj je v njem, zagotovo tudi alarmirali nemške policiste), tako da bi se vse skupaj še dodatno zapletlo.
Zato je Slovenija prek mednarodne pravne pomoči že poskrbela, da je nemška policija zavarovala ta sef. Če držijo ugibanja naših informatorjev, je v tem trenutku najverjetneje že odprt ter poteka preštevanje bankovcev. Kmalu bomo torej izvedeli, koliko denarja je v resnici v njem.
Pet ali osem let zapora?
Celo pravniki, s katerimi smo se pogovarjali o zadevi Hriberšek, se ne morejo zediniti, koliko let zapora mu bo pravzaprav pretilo na sodnem procesu. Medtem ko med odvetniki vlada prepričanje, da gre za tako imenovano običajno veliko tatvino, za katero je zagroženih do pet let zapora, ga organi pregona še preganjajo po tretjem odstavku 205. člena kazenskega zakonika, ki veleva, da se tisti, ki je ukradel stvar posebnega kulturnega pomena ali stvar velike vrednosti, kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Meja med petimi in osmimi leti, tako nam je povedal strokovnjak iz sveta kazenske zakonodaje, se začne pri vrednosti ukradenih predmetov 50.000 evrov.
