Slikar Cekuta in podjetnik 
hotela opetnajstiti dacarje

CELJE – Po zanimivih umetniških delih in še bolj zanimivih sodnih postopkih znani celjski slikar Jure J. Cekuta ter nekdanji poslovnež Samo Kovačič nista bila uspešna pri pritožbah na višje sodišče. Upala sta, da bodo zavrgli ali spremenili sodbo prvostopenjskega, ki je 30. avgusta lani obema naložilo po dve leti in pol zapora. Že dlje je mogoče opaziti doktrino države in pravosodnih organov, ki so neusmiljeni pri davčnih in finančnih malverzacijah, za katere praviloma izrekajo zelo visoke kazni. Bržčas se umetnik in poslovnež samo časovni oddaljenosti dogodka (2005) lahko zahvalita, da sta jo odnesla s precej milo kaznijo.

Višji sodniki so v celoti prikimali okrožni sodnici Mojci Turinek, ki je na koncu glavne obravnave v celoti upoštevala obtožbe tožilke Simone Kuzman Razgoršek, da sta Cekuta in Kovačič slovensko davkarijo nameravala opetnajstiti za nekaj manj kot 350.000 evrov. Cekuta je kot samostojni kulturni ustvarjalec poslovnežu izstavil za skoraj milijardo takratnih tolarjev računov za svojo zbirko grafik, kjer je že bil prikazan DDV, čeprav slikar ni davčni zavezanec. Kovačič se je podvizal na celjsko izpostavo, predložil tri fakture in neupravičeno uveljavljal vstopni davek, da bi svoje davčne obveznosti oklestil za slabih 70 milijonov tolarjev, zahteval je tudi povrnitev razlike. Znesek je bil tako visok, da je vzbudil pozornost davčnih uslužbencev, kmalu zatem pa še kriminalistov.

Kovačič se je na sojenju branil, da so pogodbe sklenili korektno in jih tudi dostavili davkariji, a težave so nastale, ker Cekuta ni prijavil računov. Umetnik se je sodnici zaman trudil dopovedati, da sta se s Kovačičem o morebitnem odkupu zbirke okoli 3000 grafičnih del v njegovi vili na Prekorjah pogovarjala kar tako, mimogrede, neobvezno, ob kozarčku. Fakture za zbirko grafik so bile samo vzorčne, izdelal jih je po Kovačičevem diktatu in zgolj za ponazoritev, kako bi bile v resnici videti, če bi posel izpeljala. Toda papirji so nenadoma izginil z mize. Žiga in oznake, da gre za vzorec, niso imeli, a na njih se je bleščal v umetniških krogih zelo prepoznaven Cekutov podpis. In znašli so se v rokah dacarjev. Tisti hip se Cekuta, kakor je dejal sam, niti ni zavedal, da bi lahko šli v promet in končali v nepravih rokah. Zdaj pravnomočno obsojena – uradno so jima očitali prikazovanje lažnih podatkov in poskusa preslepitve davčnega organa – imata pravico zahtevati še varstvo zakonitosti. Sta pa z dejanjem za kar sedemkrat presegla vrednost, ki jo zakonodaja opredeljuje kot veliko premoženjsko škodo.