BLAGOVICA – M. J. je do 7. aprila 2012 živela skoraj popolnoma običajno življenje najstnice. Skoraj le zato, ker se je to danes 21-letno dekle rodilo slepo, a je bila zelo samostojna, hodila je po poteh, ki jih pozna, v šolo in na treninge, bila je namreč uspešna tekmovalka v showdownu. Potem pa je 7. aprila 2012 sredi dopoldneva prečkala cesto v Blagovici.
Pet dni v komi
Voznika peugeota 807 s slovenjgraškimi registrskimi tablicami so medtem na domžalskem sodišču po hitrem postopku, torej brez sojenja, spoznali za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ter mu z izdajo kaznovalnega naloga izrekli pet mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let in pol.
Vozil je od Lukovice proti Trojanam in se v Blagovici prehitro približal križišču za Češnjice, kjer je prehod za pešce označen s prometnim znakom ter dodatno utripajočo lučjo. Z njegove leve je M. J. tik za prehodom začela prečkati cesto, voznik jo je sicer opazil in zaviral, a kljub temu vanjo trčil tako silovito, da jo je odbilo na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, od tam pa je padla na asfalt, kjer je hudo ranjena obležala v nezavesti. Le hitra zdravniška pomoč ji je rešila življenje, saj je imela poškodovano glavo oziroma možgane, zlomljeno prsno vretence in sramnico ter je dobila precej ran po vsem telesu.
Zavarovalnica Triglav, pri kateri je imel voznik zavarovano avtomobilsko odgovornost, ji je izplačala slabih 28.000 evrov odškodnine, toda M. J. je zaradi preživete kalvarije prepričana, da je to odločno premalo, zato je prek odvetnika Jožefa Klavdija Novaka iz odvetniške družbe Čeferin na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča proti zavarovalničarjem vložila tožbo za še 78.874 evrov.
Kot sta zapisala v tožbi, je bila po sprejemu na klinični center devet dni na oddelku za intenzivno terapijo, od tega pet dni v umetni komi, 23 dni je odležala na oddelku intenzivne nege ter bila nato še kar 37 dni v rehabilitacijskem inštitutu zaradi hudih težav na kognitivnem in motoričnem področju. V Soči so jo sicer usposobili za osnovne samostojne dejavnosti, a so ji kljub temu izdali napotnico za invalidski voziček, še zdaj pa vsak dan potrebuje nekaj ur tuje nege; ker se denimo ne more prikloniti, ji pri obuvanju nogavic in čevljev pomaga mati.
V tožbi je M. J. pomahala tudi z mnenjem sodnega izvedenca medicine, da je 14 dni trpela zelo močne bolečine, ki so ji jih lajšali z najmočnejšimi narkotiki, še tri tedne so bile po izvedenčevi oceni bolečine občasno zelo intenzivne, nato mesec dni zmerne, pojavljajo pa se še vedno.
Zaradi telesnih bolečin in dolgotrajnega zdravljenja M. J. v tožbi zahteva 22.162 evrov. Zaradi strahu, ki ga je doživela, ko se je prebudila iz nezavesti, od zavarovalnice pričakuje 7387 evrov, zaradi skaženosti oziroma številnih brazgotin 5000 evrov in zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 44.324 evrov.
Deset odstotkov kriva sama?
Zavarovalničarjem pa kajpak ne pade niti na misel, da bi ji dali en sam belič več, kot si zasluži po njihovi oceni, to pa je 15 tisočakov zaradi telesnih bolečin in zdravljenja, 3500 evrov zaradi strahu ter 12.500 evrov zaradi duševnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V resnici ji še toliko niso dali, od te cifre so namreč odbili 10 odstotkov, saj menijo, da je slepo dekle vsaj toliko tudi sama kriva za to, kar se ji je zgodilo.
Tako ji v ugovoru na tožbo očitajo, da ceste ni prečkala na prehodu, ampak za njim, in da je zakon o pravilih cestnega prometa kršila tudi v njegovem 85. členu, ki veleva, da morajo slepi pešci, ki so samostojno udeleženi v cestnem prometu, uporabljati belo palico. Te pa po prepričanju zavarovalnice M. J. tistega dne ni imela.
Prek svoje pooblaščenke Eme Kotnik se tako strinjajo le z dejstvom, da se je nesreča res zgodila in da večino krivde nosi njihova stranka, torej voznik peugeota. Vsemu drugemu iz tožbe pa ugovarjajo; iz medicinske dokumentacije po njihovem denimo sploh ne izhaja, da bi imela M. J. kakršne koli brazgotine, za potrebe sojenja pa tudi oni mahajo z zdravniškim potrdilom, in sicer z njeno izjavo ob kontroli v kliničnem centru, ko je februarja lani dejala, da se počuti bolje in da je le še nekoliko slabotna. Zdravljenje pa je bilo tistega dne zaključeno, so v Triglavu še zapisali v odgovoru na tožbo, v katerem so se pridušali, da si je M. J. kar brez njihove privolitve najela izvedenca dr. Mateja Cimpermana, v čigar mnenje zato sploh ne verjamejo.
Višina zahtevanega denarja se jim kajpak zdi tako ali tako pretirana ter po njihovem močno presega višino odškodnin, kot jih v takih primerih prisojajo slovenska sodišča.
