Slabi ponaredki dobro v promet

KRŠKO – Ljubljanski gostinec nam je zaupal, da mu je pred nekaj dnevi gost v plačilo ponudil bankovec za 50 evrov, ker pa je bil bolj slabo podoben pravemu denarju, je v njem prepoznal ponaredek. Ve, da ni ravnal prav, ko ni poklical policistov, a se mu ni ljubilo ukvarjati z uradniško papirologijo, zato je ničvreden papir vrnil stranki. Ta je nato srečo z unovčevanjem zagotovo poskusila drugje. Prav ta petdesetak utegne zdaj tičati v vaši denarnici, njegova pot pa se je morda začela v Krškem, kjer so se leta 2012 skoraj še golobradi mladeniči lotili tiskanja denarja. Kljub amaterskim izdelkom so s pomagači spravili v promet najmanj 432 ponarejenih bankovcev za 50 evrov (toliko so jih vsaj v analizo prejeli v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju), kakšen pa je verjetno še vedno v obtoku.

Majica je bila tisočak

Gre za 23-letnega Roka Štusa iz Dolenje vasi, 50-letnega Ljubljančana Fajka Kaltaka in njegovega 19-letnega sina Armina, 20-letnega Marka Agreža iz Dednje vasi, 20-letnega Jana Veršca iz Sevnice, 21-letno Kajo Ostrš iz Trbovelj, 22-letnega Miloša Trivkovića iz Ljubljane, 20-letnega Benjamina Mesića iz Ljubljane in 17-letnika iz Brežic.

Pekarka Teja si je pozneje očitala, da si ni takoj podrobneje ogledala bankovca, ki ji ga je izročil neki mladenič. Če bi si ga, bi menda spoznala, »da je ponarejen, na njem ni bilo sredinske črte in slikice oziroma krogca na kraju«. Taksist Aleš je skupini mladeničev za vožnjo zaračunal 4,05 evra, vzel ponujenih 50 evrov, preostanek vrnil. Sprva pač ni bil pozoren na bankovec, ampak le na to, »da bodo plačali vožnjo. Ko pa sem ga dajal v denarnico, se mi je zdel čuden na otip, pogledal sem ga proti luči in se mi je zdelo, da je premaknjen tisk.«

Cvetličarka Vilma se spominja dne, ko je več moških kupovalo po en cvet, pri čemer ji je enega neki fant plačal z bankovcem za 50 evrov. »Dobila sem občutek, kot bi me hotel zavajati, vendar nisem pomislila na ponarejen denar.«

Natakarica Nina v lokalu, do katerega je omenjeni taksist odpeljal mladeniče, je sprejela bankovec, vrnila drobiž, potem pa slišala enega reči: »Ratalo je.« Pogledala je teh 50 evrov in ugotovila, »da gre za zelo slab ponaredek«. Natakarica iz drugega lokala, ime ji je Katja, je 50 evrov od mladeniča sprejela, čudno se ji je zdelo le, da je fante dajal videz živčnosti, »bankovec pa je bil zmečkan kot vsak drugi, le limast je bil«.

Grešniki ponaredkov niso le unovčevali, tudi prodajali so jih, bojda primerek za 20 evrov, pa naj se potem kupci z njimi ukvarjajo naprej. Naročevanje bankovcev je potekalo različno, tudi po telefonu, Fajko Kaltak naj bi, denimo, naročil pet majic. Beseda majica je pomenila tisoč evrov, torej se je naročilo glasilo za pet tisoč evrov ponaredkov.

Z navadnim inkjetom

Mladi tiskarji niso bili mojstri posla, ugotavljajo specializirani tožilci. Bankovce so tiskali z običajnim brizgalnim tiskalnikom inkjet in na različne vrste papirja. Pozneje so se že toliko izurili, da so znali dodati zaščitni element, čeprav je bil slab, z običajnim gelom za lase, ki so ga mazali čez papir, pa so poskušali prelisičiti svinčnike za ugotavljanje pristnosti denarja.

Organi pregona za mladoletnika predlagajo izrek varnostnega ukrepa. Kot jim je zaupal v preiskavi, se je ponarejanja denarja lotil iz radovednosti, saj ga je zanimalo, ali mu bo uspelo. Večina preostalih obtožencev pa se je medtem že pojavila pred ljubljansko okrožno kazensko sodnico Aljo Kratovac. Po obtožbi jim preti do osem let zapora. Na predobravnavnem naroku so trije – Mesić in oba Kajtaka – vztrajali, da so nedolžni, zato jih čaka sodni proces, trije – ponarejevalca Agrež in Veršec ter nakupovalka ponaredkov Ostrševa – pa so se pod pritiskom obtožbe zlomili in krivdo priznali, da bi tako izposlovali milejše kazni, kot bi jih lahko doletele, če bi rinili v sojenje.

Za Agreža je tožilka Katja Kunej predlagala tri leta in mesec zapora ter dodatno kazen 5000 evrov. Potem ko je tudi Veršec priznal, da je ponaredil 100 50-evrskih bankovcev, se je predlog zanj glasil leto in 10 mesecev zapora, ki naj jih opravi v obliki del v splošno korist. Ni pa še znano, kakšna kazen bo na naroku za izrek kazenske sankcije doletela Ostrševo.

Medtem se prvoobtoženi Štus o krivdi, da je skrbel za distribucijo ponaredkov, še ni izrekel. Ker proti njemu poteka še en postopek zaradi ponarejanja, njegova obramba predlaga, da bi primera združili.