LJUBLJANA – Na okrožnem sodišču je na predobravnavnem naroku pred sodnika Borisa G. Horvata stopil 48-letni duhovnik Franc Klopčič iz Moravč. Obtožnica mu očita storitev kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ, ki pravi, da se »učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, kaznuje z zaporom od enega do desetih let«. Okrožni državni tožilec Matej Peterca je vztrajal pri obtožnici, za Klopčiča pa predlagal leto in šest mesecev zapora.
O pričah in izvedenskem mnenju
Maja 2012 so Klopčiča, tedaj župnika v Preski, začeli obravnavati kriminalisti zaradi očitanega mu spolnega napada, ki naj bi ga nad mladoletno veroukarico zagrešil v letu 2004. Obtoženi, ki so mu nadrejeni v Cerkvi zaradi tega postopka začasno odvzeli opravljanje službe, očitano dejanje sicer odločno zanika.
Ko je doslej nekaznovanemu obtožencu sodišče ponudilo možnost, da se izreče o očitani krivdi, je ta dejal: »Spoštovani sodnik, tega, kar mi očitate v tej obtožnici, ne priznavam.« Odvetnica Mojca Starec, pooblaščenka mladoletne oškodovanke iz Medvod, je na obtoženčevo izjavo dejala, da se pridružuje obtožnici tožilstva.
Klopčiča branita odvetnika Jože Hribernik in dr. Luigi Varanelli. Prvi je predlagal zaslišanje novih prič, med njimi katehistinje Ane Zdešar, ki je od septembra do decembra 2004, ko naj bi se (enkrat) očitano dejanje zgodilo, sočasno kot obtoženec poučevala verouk. Obramba predlaga tudi zaslišanje oškodovankinega sošolca in štirih staršev, ki so vsakič v času, ko so bili njihovi otroci pri verouku, čakali nanje na hodniku in jih potem peljali domov. Prav tako predlaga zaslišanje štirih članov gradbenega odbora, ki so v tistem času zidali pastoralni dom.
Dr. Varanelli predlaga še izvedenca psihološke stroke, ki bi »ugotovil prvo diagnozo domnevne oškodovanke«, »morebitno eksološko povezavo med telesno konverzivno simptomatiko, ki se je izkazala v letu 2005«, ter »z ustreznimi projektivnimi testi določil oceno realnosti oškodovanke«.
Izvedenskemu mnenju, ki ga je izdelala dr. Martina Tomori, obramba namreč očita, da je v marsičem nepopolno in izkazuje »klasičen primer, kako sodišče ne sme postaviti vprašanj izvedencu«. V mnenju so namreč pomešani pojmi, trdi obramba, zato »bi bilo treba takšno izvedensko mnenje celo izločiti, saj predstavlja obliko sodbe v obliki mnenja«.
Obtožnica celo o penetraciji
Odvetnik Varanelli je poudaril, da »izvedenec psihiatrične stroke lahko ugotavlja le naravoslovno podlago, nikakor pa se ne sme opredeliti glede dejanskega stanja«, kar pripada le sodišču. Naprej predlaga, da bi bilo, »še preden se razbere korelacija, če ne celo vzročnost med konverzivno simptomatiko in spolnim napadom, treba pridobiti tudi dokumentacijo CSD, iz katere bi bile razvidne milo rečeno kaotične družinske razmere v postopkovni družini«.
Dr. Varanelli sodišču še predlaga, da kot dokazni predlog pridobi »zdravstveno dokumentacijo spornega obdobja (leto 2005), iz katerega bi bilo razvidno, kateri diagnostični postopki so bili izvedeni v času, ko je bila domnevna oškodovanka hospitalizirana za dobrih pet tednov«, kar je utemeljil »glede na to, da obtožnica očita spolni napad celo s penetracijo, in glede na to, da je sama mati oškodovanke dejala, da so jo pregledali 'od glave do pet', bi bilo treba ugotoviti, v kolikšni meri je bil opravljen ginekološki pregled«, še zlasti ker piše, da je oškodovanka »imela bizarno hojo«. Pri čemer je pomembno, da jo je med hospitalizacijo pregledal tudi psiholog.
Zdravje: ključno
ali razvrednotenje
Tožilec je na to odvrnil, da »zaslišanje članov gradbenega odbora ni potrebno, saj naj bi se dogodek zgodil v sobi župnišča«.
Oškodovankina zagovornica Starčeva se je pridružila tožilcu rekoč, da zaslišanje pred učilnico čakajočih staršev ni potrebno, saj »to še ne izključuje storitve očitanega dejanja«, in enako velja za člane gradbenega odbora.
Enako kot tožilec odvetnica vztraja pri izvedenskem mnenju dr. Tomorijeve kot ustreznem: »Bistvo obtožnice ni, ali oškodovanka trpi za kakšno diagnozo, ampak je bistvo raziskovanja v tem postopku, ali je obtoženec storil očitano dejanje. Ugotavljanje njenega zdravstvenega stanja je razvrednotenje same oškodovanke.«
Obramba se je odzvala, da je prav »zdravstveno stanje oškodovanke ključnega pomena, saj obrazložitev v obtožnici nenehno omenja prav njeno zdravstveno stanje«, glede psihiatrične izvedenke pa predlagala, da se je sploh ne zasliši. A je pri zaslišanju Tomorijeve pred sodnikom vztrajala obtoženkina pooblaščenka, »saj se dokazi vedno izvajajo ustno na obravnavi«.
V nadaljevanju so vsi soglašali, naj glavna obravnava ne bo javna, sodi pa naj sodnik posameznik, brez dveh sodnikov porotnikov.
Deklica v hudih razmerah
Po prihodu iz sodniške stavbe je Franc Klopčič na novinarsko vprašanje, kako se počuti, odgovoril: »Zelo neprijetno!« In dodal: »Sočustvujem pa z vsemi pedagoškimi delavci, ki v takem primeru ostanejo brez možnosti prave obrambe.« To je pojasnil Klopčičev zagovornik Jože Hribernik: »Pedofilija je zelo hudo zavržno dejanje. V Klopčičevem primeru pa tožilstvo nima nobenih dokazov in tudi obtožbe ni sestavilo, kot bi bilo treba. Obtožba, kakršna je ta, namreč onemogoča obrambo, saj se niti ne ve, kje naj bi se dejanje zgodilo. Je pa do nas prišlo, da so bile domače razmere, v katerih je ta deklica živela, zelo hude. Izvedeli smo tudi, da je njen oče tik pred izbruhom te zadeve dejal: 'Duhovnike bi bilo treba stisniti!'«
