LJUBLJANA - Pred lanskim spominom na žrtve prometnih nesreč, ki ga s prižiganjem sveč zaznamujejo pri Zavodu Varna pot, je bilo pretresljivo prisluhniti Ljubljančanki Mateji Novak. »Na križišču pri Bavarskem dvoru sredi Ljubljane se je v mojega sina zaletel objestni voznik. Uradno gre za prometno nesrečo, čeprav temu težko rečemo tako, če nekdo pelje trikrat prehitro in že pred tem divjanjem skozi središče mesta prevozi nekaj rdečih luči. Objestni voznik bo morda izgubil nekaj mesecev življenja, moj Domen pa je izgubil vse, življenje naše družine je uničeno.«
Od 1991. več kot 6500! Po podatkih WHO se v prometnih nesrečah vsako leti rani 50 milijonov ljudi, umre jih 1,3 milijona, 5 milijonov jih postane invalidov. Na slovenskih cestah je od osamosvojitve umrlo več kot 6500 ljudi, ranilo pa se jih je okrog 230.000. Objestni voznik bo morda izgubil nekaj mesecev življenja, moj Domen pa je izgubil vse, življenje naše družine je uničeno. |
Od tragedije je minilo leto, vsi, ki so bili blizu 27-letnemu Domnu, pa še niso dočakali sodnega razpleta. Celo sodna preiskava še vedno ni končana, kaj šele, da bi morebiti že bila vložena obtožba proti povzročitelju nesreče Savu M.
Umrl nekaj dni po nesreči
Bilo je v soboto, 18. junija lani. Domen je zjutraj sedel na gilero in se odpeljal proti službi. Bil je kontrolor letenja. Medtem ko se je v središču Ljubljane približeval enemu od največjih mestnih križišč pri Bavarskem dvoru, kajpak ni mogel niti slutiti, kaj se dogaja na precej oddaljeni Tržaški cesti.
Nekateri taksisti, ki so bili tam, so se takoj začeli obveščati, pozneje pa govorili, da se je dobesedno utrgalo vozniku velikega terenca BMW X5. Po Tržaški je v zgodnji uri divjal kot zmešan, niso ga ustavljale niti rdeče luči na semaforjih. In tudi on se je kmalu bližal križišču pri Bavarskem dvoru. Domen je počasi zavijal v levo proti železniški postaji. V tistem pa je z nasprotne strani v križišče zapeljal neregistriran in kajpak tudi nezavarovan BMW. »Skozi rdečo!« so pripovedovali očividci. Govorili so, da je brzel z ogromno hitrostjo, omenjali so neverjetno hitrost 150 kilometrov na uro.
BMW je nekaj minut po pol osmi uri zjutraj silovito treščil v skuter. Domna je sila udarca vrgla na desetine metrov daleč, kako hiter je bil avto, pa priča podatek, da se mu je uspelo ustaviti šele 50 metrov od kraja trčenja. »Gležnje je imel povsem sesute, stegnenica je štrlela, dobil je zelo močan udarec v kolk,« nam je po 23. juniju pripovedoval Domnov prijatelj. To je bil dan, ko se telo mladega športnika ni moglo več bojevati s prehudimi poškodbami.
Pravi, da ni videl vespe
Policisti so svoje delo opravili hitro in korektno, saj so že v začetku lanskega julija Sava M. na pristojnem tožilstvu kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom. Tožilstvo je na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča novembra vložilo zahtevo za preiskavo, kjer pa ta še vedno poteka, nam je potrdil tudi pooblaščenec Domnovih svojcev, ljubljanski odvetnik Benjamin Peternelj. »Ker je preiskava tajna, vam lahko povem le to, da je preiskovalna sodnica doslej zaslišala že vse priče, zdaj pa je na vrsti sodni izvedenec cestnoprometne stroke, da še on opravi svoje delo.«
Ugotovitve preiskovalcev nesreče so po naših informacijah precej skladne s tistimi, ki smo jih po dogodku izvedeli od očividcev in Domnovih prijateljev. Tudi policisti so namreč ugotovili, da je vozniku avtomobila na križišču gorela rdeča luč, a je kljub temu brez zaviranja nadaljeval vožnjo in trčil v voznika vespe, ki je v križišče zapeljal pravilno po desnem prometnem pasu in pri zeleni luči - potrditev teh podatkov je poleg izračuna hitrosti, s katero je terenec zapeljal v križišče, tudi naloga izvedenca.
Po trčenju je Domna vrglo na pokrov motorja, od tam pa na cestišče, pri čemer je dobil prehude poškodbe glave in prsnega koša. Po nesreči je Savo M. na policiji dejanje sicer obžaloval, a ga bojda ni mogel preprečiti, ker da vespe sploh ni videl. Ko (če) bo sedel na zatožno klop, mu bo pretilo do osem let zapora. Sodeč po naši sodni praksi pa ga, če bo kajpak sploh spoznan za krivega, ne bo doletelo več kot kako leto, dve ali tri za zapahi.
Na tujem v treh mesecih
Tudi primer Novak je po mnenju predsednika Zavoda Varna pot Roberta Štabe značilen primer, kako pravosodje ne bi smelo ravnati v primeru najtragičnejših prometnih nesreč. »S pomočjo strokovnjakov smo poskušali odgovornim v pravosodju dopovedati, čemu in zakaj je pomembno, da so sodni postopki za najhujše prometne nesreče čim hitreje zaključeni. S tem se zmanjšuje neposredna socialna, zdravstvena, predvsem pa človeška stiska in trpljenje vpletenih ljudi po nesreči. Govorim o svojcih žrtev. Številne države EU so to že spoznale, zato so tovrstni postopki na sodiščih zaključeni v treh mesecih do največ enega leta po nesreči. Slovenija je tako majhna in lahko bi se toliko medsebojno spoštovali, da bi z veliko lahkoto tudi na tem področju morali slediti primerom dobre prakse iz tujine. Potrebna sta le volja in korak, ki pa ga očitno žal nekateri ne želijo ali zmorejo narediti.«