LJUBLJANA – Država si lahko oddahne, bi lahko rekli po nedavni odločitvi Stephena Casiraghija, enega najbolj znanih nekdanjih slovenskih zapornikov. Ta se za dvig tožbenega zahtevka proti državi iz prvotnih 260.000 na milijon evrov po premisleku vendarle ni odločil. V tožbo je želel vključiti še, da zaradi dogodka v zaporu na Dobu 19. marca 2014, ko so ga po njegovem razdejanju kopalnice vklenili in mu, ker se ni pomiril, z injekcijo vbrizgali pomirjevalo, trpi njegovo spolno življenje in da ima od takrat »tike na obrazu«. A ker bi moral to storiti že na prvem naroku, je bilo prepozno.
Ni nevarnosti, da bi postal bilka
Ko so se pred dnevi na sodišču kot priče zvrstili štirje pravosodni policisti in trije zdravniki, je še vedno vztrajal, da mu injekcije ne bi smeli dati, saj je temu ves čas nasprotoval. »Počutil sem se, kot da sem na smrt obsojen v ZDA. Malo je manjkalo, pa bi me umorili,« je zatrjeval. Psihiatrinja Kristina Tina Šelb ga je potem, ko so ga iz kopalnice vklenjenega prestavili v sobo za osamitev, ki je pod videonazorom, imenovano tudi medicinka, najprej poskušala pomiriti s pogovorom. Ker ji ni uspelo, so mu na koncu v mišico vbrizgali mešanico dveh zdravil, apaurina in haldola. »Šlo je za zdravljenje agitacije, in ne za poseg,« je zatrdila zdravnica in dodala, da je bila to splošna terapija za umirjanje ter da ni bilo nevarnosti, da bi človek zaradi njih postal bilka. »To ti skuri možgane na dolgi rok. To je špric beton,« nasprotno zatrjuje tožnik.
Na oknu se je razkazoval
Razlog, da so Casiraghija premestili v drugo sobo, je bil po besedah pravosodnega policista Gorana N. ta, da je skozi okno žalil uslužbence zavoda. Pa tudi splezal je nanj ter kazal svoje intimne dele. V kopalnici so morali do njega pristopiti oblečeni v tako imenovane zaščitne obleke robocop, poslušati so morali njegove žaljivke in grožnje. »Kurbe dolenjske, vsem je jebal mater,« se je spominjal paznik Rolando F. V sobi za osamitev, kjer je že enkrat prej po spominu Gorana N. »z zobmi odtrgal oblazinjeno oblogo«, je bil kar tri ure vklenjen, saj se ni in ni pomiril. »Ne priznavam psihiatrične pomoči,« je odklanjal zdravniško pomoč. Ves ta čas mu v sobi medicinki lisic niso odstranili, ker bi lahko napadel paznike, se samopoškodoval ali pa uničeval opremo.
