LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje oziroma predobravnavni narok proti celjskemu sodniku Milku Škobernetu zaradi domnevnega jemanja podkupnine leta 2010 v zameno za izbris mednarodne tiralice za domnevnim goljufom, ki mu je takrat sodil. Lahko bi rekli, da se je ponovila zgodba iz naroka pred mesecem dni, ko je Škobernetova obramba zahtevala izločitev vseh dokazov iz obtožnice in sodnice Vladislave Lunder, za kar pa se predsednik sodišča ni odločil. Ker se Škoberne s to odločitvijo ni sprijaznil, je tudi tokrat podal zahtevo za njeno izločitev. Sodnici je tako v daljšem govoru med drugim očital kršenje ustave, zakona o kazenskem postopku, zakona o sodiščih in sodnega reda. Kot je povedal, je »utemeljeno izražen dvom, ali bo predsednica senata oziroma sodnica Lundrova v zadevi razsodila nepristransko, zakonito in v skladu z določili ustave«. Obtožil jo je tudi »nesorazmernega trošenja proračunskega denarja«, saj naj bi mu pošto namesto po navadni poti vročala prek posebne detektivske službe. Po odmoru je Lundrova sporočila, da zavrača zahtevo za izločitev, Škoberne pa je nato predlagal, naj sodišče o zavrnitvi zahteve po izločitvi državne tožilke Blanke Žgajnar obvesti generalnega državnega tožilca, saj se je pod ta dokument podpisal vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan. Škoberne tako dvomi o zakonitosti te odločitve, saj je bil Furlan v času predkazenskega postopka in preiskave v zadevi Škoberne vodja NPU in je v tej vlogi, kot je povedal sodnik, v javnost dajal informacije o postopku in delu policije v zvezi s tem primerom.
Sodelovanje pri jemanju podkopnine
Pred Škobernetom sta pred sodnico stopila še dva soobtožena v tej zadevi, Marjan Salobir in Esad Ramić, zaradi domnevnega sodelovanja pri jemanju podkupnine. Ramić je dejal, da krivde ne priznava, Salobir pa se glede krivde ni želel izreči. Njegova odvetnika sta predlagala, da sodišče, tako kot v primeru Škoberneta, izloči dokaze, ki ju obremenjujejo, saj ti naj ne bi bili pridobljeni po zakoniti poti. »Obtožnica se opira na nezakonite in nedovoljene dokaze. Takšne, da se nanje ne sme upreti nobena sodna odločba,« je povedal Salobirjev zagovornik Mitja Grčar.
Tajno delovanje je hujši ukrep kot prisluškovanje telefonom
Ramićev odvetnik Rafael Mohorko je predlagal tudi, naj se pridobijo listine, kdaj so bile pridobljene in uporabljene naprave za prisluškovanje in druge prikrite metode dela policije, ki naj bi jih kot tajni sodelavec policije uporabljal Esad Ćehajić. »Pri snemanju oseb na sodišču v Celju je Ćehajić sodeloval s policijo od začetka,« je med drugim povedal Mohorko. Grčar je ob tem predlagal zaslišanje Ćehajića, ki bi lahko povedal, kdaj je spoznal Salobirja, kdaj je navezal stik z njim in kakšna je bila njegova vloga. Mohorko, ki je izpostavil, da bi bilo treba v nadaljevanju procesa odgovoriti na vprašanje, ali sta policija in tožilstvo pri prikritih preiskovalnih ukrepov najprej uporabila najmilejši in šele nato najstrožji ukrep. »Tajno delovanje je hujši ukrep kot prisluškovanje telefonom,« je povedal Mohorko, državna tožilka Blanka Žgajnar pa mu je odgovorila, da pri tem ne gre za vprašanje, kateri ukrepi so hujši, ampak je pomembno, kdo da dovoljenje za njihovo izvajanje. »So določena dejanja, ki jih lahko policija začne samo z dovoljenjem sodišča, in so takšna, ki jih lahko opravlja na predlog tožilstva,« je dejala.
