LJUBLJANA – »Ježešna, kaj pa je bilo spet?« je za šišensko obrtno zbornico zastokala po letih, drži, oliki in opravi sodeč meščanka, kakršne smo poznali nekoč. Pogled se ji je zapičil proti zlatarni Papler, ki je bila v zgodnjem ponedeljkovem dopoldnevu okrog in okrog zavarovana s trakom STOP POLICIJA. Toda enega od šišenskih mož postave ni zmedlo njeno dostojanstvo. »Nič takega ni bilo, bo pa tu od zdaj naprej za dve uri varovano območje.« Pa je še kar naprej čebljala v zaskrbljenem monologu. »So jih dobili? Ste slišali, da so zadnjič spet oropali zlatarno na Trubarjevi? A ne, 'kolk' je tega zadnje čase. Jaz bi se pa bala, če bi kaj takega naredila. Moraš ves čas 'bejžat', da te ne dobijo. Kaj pa če ponoči pridejo policaji pa pozvonijo? 'Fejst' gospod je bil, sem ene uhane pri njem kupila, oni bodo pa 'ziher ene pet let dobili', a ne?«
Atrakcija za okoliški živelj in uslužbence pisarn je bila v resnici povezana z eno od najbolj tragičnih zgodb leta 2011, umorom znanega ljubljanskega zlatarja Toneta Paplerja.
Rekonstrukcija kaznivega dejanja
Tam je bila včeraj rekonstrukcija tega kaznivega dejanja, pogled na fotoreporterski objektiv pa je precej razkačil preiskovalno sodnico kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Marjutko Paškulin. Jasno in glasno je povedala, da gre za tajno preiskovalno dejanje, niso je pomirili niti pomirjujoči toni, da si nepovabljeni ne bodi niti drznili stopiti na prepovedano stran traku STOP POLICIJA.
Morda je sodnica le utrujena, saj je za njo maratonsko nedeljsko zaslišanje dveh osumljencev starodavnega ropa sefov banke SKB, ki sta jo doletela kot dežurno preiskovalno sodnico, je švignilo skozi naše misli, pa jih je prekinil prihod pravosodnega vozila.
Z njim so pazniki iz pripora pripeljali 24-letnega Simona Tkalčeca, enega od šestih osumljencev za zločin in enega od dveh, ki sta bila v zlatarjevih zadnjih trenutkih v njegovi trgovinici. Kolikor je znano doslej, ni bil on tisti, ki je sprožil usodne strele, pištolo je v rokah bojda držal 23-letni Sandi Prešeren.
Smo imeli opravka s skesancem?
Najverjetneje, saj se je sodnica med rekonstrukcijo umora v spremstvu peščice odvetnikov, tam smo opazili tudi tožilko Manjo Prezelj, nekaj časa zadrževala v pisarni, potem pa so se sprehodili okrog zgradbe (da so izvedeli, kako sta do zlatarne prišla ali iz nje zbežala osumljenca), kolikor pa je bilo videti od daleč, je vklenjeni Tkalčec pridno odgovarjal na vprašanja.
Šest vpletenih v rop
Prav včerajšnja rekonstrukcija je tudi dokaz, da sodna preiskava, ki poteka že nekaj časa, še ni končana, torej še nismo popolnoma blizu tožilski odločitvi, ali bo vložena obtožba. Toda o tem sploh ne gre dvomiti, prej ali slej bosta morala Dolenjca Prešeren in Tkalčec, skoraj zagotovo pa tudi njuni domnevni pomagači, 43-letni Ljubljančan Ivan Kanduč, 39-letni Ljubljančan Matjaž Režek, 28-letni Jeseničan Armin Hasanagić in 32-letni Alijan Brajdič iz romskega naselja Žabjak pri Novem mestu, sesti na zatožno klop.
Kanduč, Režek, Brajdič in Hasanagić so se po ugotovitvah policistov dogovorili za rop, Brajdič pa se je med dogovarjanjem pri njem doma spomnil, da ima dva fanta, ki lahko zanje opravita posel. Po govoricah sodeč sta oba, Prešeren in Tkalčec, odvisnika od drog, bivala pri njem.
Kanduč, Hasanagić in Režek so oprezali po ljubljanskih zlatarnah ter se odločili za Paplerjevo, saj je bila na nekoliko manj obljudenem kraju.
V eno od sob, ki sta jo imela v hotelu Lipa na Celovški cesti najeto Kanduč in Režek, so 27. novembra odpeljali Prešerna in Tkalčeca. Seznanili so ju z načrtom, Brajdič pa je izročil Prešernu tudi morilsko orožje, pištolo kalibra 6,35. Naslednji dan je Kanduč odpeljal Prešerna in Tkalčeca na bližnjo Vodnikovo cesto ter jima pokazal tarčo ropa.
Zamaskirana z ruto in s kapo z izrezom za oči sta ob 18.20 vstopila v zlatarno. Tkalčec je stopil za pult in začel krasti nakit, oboroženi Prešeren pa je stopil do nihajnih vrat sosednjega prostora, kjer je naletel na Paplerja. Očitno je ta tedaj že ugotovil, da ima opravka z nepovabljenima gostoma, zato je pograbil pištolo sig sauer, za katero je imel dovoljenje. Ni znano, ali sta bila strela iz obeh pištol sprožena hkrati, a Paplerjeva krogla se je zarila v podboj vrat, obe Prešernovi pa sta zadeli cilj; ena je zadela zlatarjevo glavo, druga pa desni kolk.
Prstan v avtu
Na dan zločina je že vse kazalo na to, da bo umor zlatarja Paplerja za ljubljanske policiste težko rešljiva uganka. Kmalu po zločinu so namreč storilci izpuhteli, kot bi se ugreznili v zemljo. A niso bežali dolgo. Ko sta Prešeren in Tkalčec oropala zlatarno in je Prešeren ustrelil zlatarja, sta se podala v brezglavi beg. Kar nekaj nakita sta izgubila na poti do bližnje točke, kjer ju je v avtu čakal Kanduč in ju odpeljal do Mercatorjevega centra v Šiški, kjer sta se v sanitarijah umila in preoblekla. Kanduču sta izročila vse, kar sta ukradla, in pištolo, potem pa je ponju prišel Brajdič ter ju odpeljal v Žabjak. Klobčič se je kljub temu začel hitro odvijati, saj so preiskovalce poti pripeljale v Žabjak, nato pa tudi do Kandučevega avta, v katerem so našli zlat prstan, ki je izginil iz šišenske zlatarne.
