LJUBLJANA – Da se slabo piše skesancem v Balkanskem bojevniku, se prepričamo po šokantnih informacijah z Balkana. Tamkajšnji preiskovalci zločinov menijo, da za nekaterimi krvavimi obračuni, ki so se zgodili v zadnjih mesecih, stoji alfa in omega te zločinske organizacije, Črnogorec Darko Šarič, ki se pred srbsko roko pravice najverjetneje skriva v Republiki Južni Afriki.
Nasilna smrt je doletela kar nekaj njegovih nekdanjih sodelavcev, ki so se mu kdo ve zakaj zamerili, nič bolje pa ne kaže tistim, ki so v zgodbi o velezdružbi tihotapcev mamil iz Južne Amerike v Evropo začeli sodelovati s tožilci. Pred slabima dvema mesecema je tako v eksploziji avtomobila umrl 32-letni Radojica Joksović, skoraj zagotovo gre za maščevanje njegovemu stricu Nebojši, ki je prav eden od skesancev in je pričal proti Šarićevi združbi v srbskem delu sojenja Balkanskega bojevnika.
Zaprosil za dodatno varovanje
Varnega se ne počuti niti drugi skesanec, Draško Vuković iz črnogorskih Beran, ki mu je lani novembra eksplozija razdejala lokal. Celo v priporu ga je tako strah, da je že zaprosil za dodatno varovanje. A Vuković kljub temu ostaja dovolj pogumen, da še naprej razlaga svojo resnico, in se je včeraj kot priča prek videokonference pojavil tudi na sojenju domnevnim članom slovenske celice balkanskih bojevnikov. Sojenje 17 obtožencem z Ljubljančanom Draganom Tošićem na čelu se medtem tik pred rokom, ko bi v primeru neobsodbe vse priprte morali spustiti na prostost, le bliža h koncu.
»Znano mi je, da v Sloveniji sodijo enemu delu članov naše skupine. Nekatere poznam po videzu, za nekatere sem le slišal, bolj malo mi jih je znanih po imenih in priimkih. Slovenci se niso ukvarjali s kupovanjem kokaina, njihova naloga je bila, da denar od v zahodnih državah prodane droge pripeljejo v Slovenijo, ga tam zamenjajo za bankovce po 500 evrov ter jih spravijo v Južno Ameriko za nakup nove pošiljke kokaina. Sodelovali pa so tudi v razvozih kokaina v Italijo, Francijo in na Nizozemsko,« je začel Vuković.
Še več balkanskih bojevnikov?
S seznama obtoženih v Sloveniji jih pozna le nekaj, za prvoobtoženega Tošića je denimo slišal šele, ko so mu slovenski kriminalisti odvzeli prostost. Omenil je, da pozna Tadeja (med obtoženimi je Tadej Poljak) ter še dva, ki ju je pozneje prepoznal v sodni dvorani, ko je kamera usmerila sliko na obtožene. Gre za Jakoba Remškarja in Dragana Bjelkaša. Remškarja je spoznal v Beogradu leta 2005 ali 2006, Bjelkaša pa v brazilskem São Paulu leta 2008, ko mu je predal mobilni telefon za nekega mornarja, da ga bo ta lahko uporabljal.
Tadeja je spoznal, ko ga je v Argentino pripeljal v Portorožu živeči Hrvat Anastazije Martinčić, ki so ga oktobra 2009 prijeli v Urugvaju na jahti Maui, na kateri sta bili več kot dve toni kokaina, po tem odkritju pa se je začel tudi odvijati klobčič Balkanskega bojevnika. Tadej je, tako Vuković, v Argentino prinašal denar za nakup kokaina. Prav on pa je bil v letih 2008 in 2009 odgovoren za vodenje posla v Argentini.
Sledila je izjava, ki bo morebiti zaskrbela slovenske organe pregona. »Ni Tadej edini prinašal denarja za kokain iz Slovenije, prihajal je tudi z drugimi, a jih med obtoženimi na ljubljanskem sodišču ne vidim.« Je bilo torej slovenskih balkanskih bojevnikov še več, a so se izognili roki pravice?
Sojenje se nadaljuje v četrtek, na eni od naslednjih razprav pa bo tožilstvo menda ponudilo še enega od skesancev, ki menda veliko ve o tem, kako je ta združba delovala v Italiji, kjer so južnoafriško drogo skrivali v stanovanjih in jo razpečevali na zahod. Po slovenski obtožbi sodeč so tudi v tem delu zgodbe slovenski obtoženci globoko zakopani v mamilarske grehe.
