SLOVENSKI ROBIN HOOD

Sintal zahteva še obresti od milijona, ki ga je tat vrnil

Objavljeno 29. september 2015 23.44 | Posodobljeno 29. september 2015 23.44 | Piše: Boštjan Celec

Slovenski Robin Hood Borut Hriberšek je že na svobodi, Sintal pa po njem s tožbo.

Enajstdnevna dogodivščina se je končala na Šentilju. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA – Nekdanji sintalovec Borut Hriberšek je odslužil kazen v imenu ljudstva, toda 50-letnik, ki se ga je po spektakularni tatvini iz službenega trezorja celo oprijel vzdevek slovenski Robin Hood, se je kmalu po vrnitvi iz zapora znova znašel v vlogi preganjanega človeka. Na delovnem in socialnem sodišču se je nanj spravil ravno Sintal, sodnica Helena Papež obravnava tožbo »zaradi izplačila odškodnine oziroma povzročene škode delodajalcu«. Tožbeni zahtevek je 42.345,40 evra.

Kje je obtičal milijon?

Kazenski sodnik Zvjezdan Radonjić je Hriberška predlanskega julija obsodil na dve leti najlagodnejšega prestajanja kazni, tako imenovanega vikend zapora. Še dobro jo je odnesel, potem ko je 6. aprila 2013 kot varnostnik v Sintalovem trezorju z denarjem napolnil dva nahrbtnika in veliko nakupovalno vrečo ter jo popihal na tuje. Izkazalo se je, da je ukradel natanko 1,028.799,85 evra.

Predlansko pomlad je bila zgodba o Hriberšku medijska zgodba številka ena. Marsikomu se je namreč zasmilil v dno duše, ko je enajst dni pozneje tik pred predajo policistom za Slovence novice razkril, kaj ga je pičilo, da je ukradel denar, ki mu je bil zaupan v varovanje. Njegova mati je v kamniškem domu za starejše občane ostala dolžna za dodatno oskrbo, 349,10 evra pa so terjali od njega. Slabo plačani varnostnik tega denarja kajpak ni imel. »Ne vem, zakaj sem potem naredil to, bila je hipna odločitev. Bil sem v stiski, nujno sem potreboval denar. Nimaš ga, pred teboj pa leži kot na pladnju.«

Po tatvini je v svojem kamniškem stanovanju pustil 9200 evrov, nato je na avtocestnem bencinskem servisu nakazal v kamniški dom, kolikor je bila pač mati dolžna. Od tam ga je pot vodila v nemški Mannheim.

Večino ukradenega denarja je sicer Sintal pozneje dobil nazaj – ob aretaciji je Hriberšek policistom izročil 75.140 evrov, v sefu na železniški postaji v Mannheimu je bilo 810.425 evrov, našlo se je tudi 110 tisočakov, ki jih je skril pri avstrijskem prijatelju –, še vedno pa je manjkalo 23.989,85 evra, ki jih je očitno zapravil.

In ta denar mora po kazenski sodbi Sintalu vrniti v petih letih, ker pa rok še ni potekel, je bilo kajpak na mestu vprašanje: zakaj Sintalova tožba za več kot 42 tisočakov? Bojda ravno zaradi denarja, ki so ga dobili nazaj. Brez milijona so bili namreč od tatvine 6. aprila 2013 pa do 20. novembra tega leta, ko so ga končno dobili na svoj račun, za ta čas pa od Hriberška terjajo odškodnino oziroma obresti. V podjetju za varovanje potarnajo, da so imeli med čakanjem na ta denar ogromno težav s tekočim poslovanjem in izplačevanjem upnikov, bili so prisiljeni razvezati svoj denarni depozit, ogroženo naj bi bilo celo izplačilo plač 900 delavcem.

Hriberškovi pooblaščenci iz odvetniške pisarne Grobelnik pa se čudijo, zakaj naj bi bil njihov klient odgovoren za Sintalovo čakanje na denar, ki ga je vrnil. Po njihovem mnenju sta država oziroma okrožno sodišče v Ljubljani pravi naslov za iskanje odgovora na vprašanje, kaj so počeli s famoznim milijonom, da ga oškodovancem niso vrnili že prej.

Vročica sobotnega dne

Hriberška zaradi bolezni včeraj na sodišče ni bilo, zato ga nismo mogli pobarati, ali (po obrokih) že odplačuje 24 tisočakov, ki jih mora Sintalu vrniti v petih letih. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, ali bo dočakala knjižni izid njegova zgodba z naslovom Vročica sobotnega dne, ki jo je že predlani začel dajati na papir in ki naj bi podrobneje razkrila razloge za tatinski podvig ter opisovala njegove dogodivščine, ko je kot milijonar pohajkoval po Nemčiji.

Že jeseni 2013 nam je v branje ponudil nekaj citatov, rdeča nit zgodbe je kajpak misel, ki ga preganja ves čas. Mati v domu dolguje, on pa nima niti cvenka. »Presneto, kurc pa vse skupaj. Zakaj, ko že mislim, da smo zlezli na suho, spet neka nova položnica, 349 evrov. Najraje bi zajokal. Kdaj se bo končala ta agonija? Delam 200 in plus ur, dal sem zopet nekaj dopusta, da bo več keša. Spet se bom kregal z R., da sem po cele dneve v službi in da hodim domov samo spat.«

Pograbil je švicarski nož ter razparal vrečko. »Postalo mi je vroče. Kaj sem naredil? Tisoč misli mi je švignilo skozi glavo. Kaj zdaj? V njej je bil zajeten šop bankovcev. V pizdo vse skupaj! Kaj sem naredil? Začel sem odpirati vrečke. Pulz mi je podivjal. Usta imam suha, kot da sem že nekaj dni v puščavi. Fak, fak, fak. Saj to ni res. Razsodno misliti? Ne, tega ne morem več. Zberi se in pomiri se. Čez nekaj časa sem zapadel v trans. Nič več se nisem potil, pulz se je normaliziral.«

Odprl je glavni trezor in iz njega zvlekel ogromno posodo z vrečami. »Madona, saj ni res. Zaradi ogromne količine bankovcev sem se odločil za tiste, ki so bili višje vrednosti. Enostavno je bilo papirja preveč, da bi lahko vsega odnesel. Količina bankovcev, ki sem jih osvobodil iz vrečk, je bila vse večja in nisem jih imel več kam dajati. Za pet in 10 sploh več ne zbiram, tudi tistih za 20 ne. Nahrbtnika in vreča kar pokajo po šivih.«

O občutkih človeka, ki je nenadoma postal milijonar: »Poslovimo se, jaz sem se za vselej. Danes sem zadnjič v teh prostorih. Sedem v avtomobil in odpeljem. Uspelo je, zapustil sem firmo. Sem na cesti. Poln prtljažnik evrov. Madonca, res ogromna odpravnina. Naj še kdo reče, da smo mi mali ljudje pičkin dim. Hudiča, kakšen luksuz! Še dober teden do plače, jaz bom pa kar s kešem poravnal položnico za mater. Ej, to je res gosposko.«

A že nekaj dni pozneje ga je doletela boleča streznitev ter vrnitev v domovino, kjer se je prepustil policijskim lisicam

S Puščave na zaprti oddelek

Aprila 2013 je Borut Hriberšek kajpak izgubil službo v Sintalu, ker pa je kmalu našel zaposlitev v enem od šentviških podjetij, je njegovemu odvetniku v kazenskem postopku Borisu Grobelniku zanj uspelo izposlovati kazen vikenda zapora. Na Puščavo se je preselil oktobra, režim je bil, da živi doma in hodi v službo, od sobote od šestih popoldne do ponedeljkove osme ure zjutraj pa mora biti v zaporu. Na ono stran svobode bi se moral preseliti tudi ob dela prostih dnevih, praznikih, če je na bolniškem dopustu ali na dopustu. Po slabem letu pa je delodajalec obvestil zapore, da Hriberšek od 1. do 30. septembra 2014 koristi letni dopust, in ker se prvega dopustniškega dne ni pojavil na Puščavi, je bilo prestajanja kazni na odprtem oddelku Doba zanj nepreklicno konec. Šef zapora mag. Bojan Majcen ga je dal zaradi zlorabe zaupanja brez milosti premestiti na zaprtega. 

Deli s prijatelji