BREZ VESTI

Sinovoma ubil mamo, pa mu sploh ni žal?!

Objavljeno 16. maj 2017 21.30 | Posodobljeno 16. maj 2017 21.39 | Piše: Boštjan Celec

Zakaj je umoril njuno mater Milko: Dobila je, kar si je zaslužila.

LJUBLJANA – Družina Railić je razbita od 15. oktobra 2016, tega dne proti večeru je 63-letni Drago v družinski hiši napadel, zbil na tla in zadavil svojo leto mlajšo ženo Milko. A čeprav, tako vsaj sodimo po besedah drugega psihiatra v tej zgodbi, ki je pregledal morilca, Dragana Terziča, v tej družini nikoli ni vladala kakšna posebna idila »oziroma sta si bila, kot je gospod Railić opisal 25 let skupnega življenja z ženo, ves čas kot pes in mačka, nista se razumela, prepirala sta se, bila v konfliktu«, so bili prepiri vselej le besedni, ko pa se je Milka lani odločila ločiti, je bil že prvi Dragov telesni napad nanjo usoden.

Nenehno jo je zmerjal

Družina je dokončno razpadla oktobra lani, več kot očitno je namreč Drago za vselej izgubil tudi sina Ranka (ta z družino živi v domači hiši) in Gorana, ki si je dom ustvaril v tujini. Tega, da jima je vzel mater, mu namreč ne bosta nikoli oprostila. Tako je bilo razbrati že iz prvega Rankovega zaslišanja pred velikim senatom okrožnega kazenskega sodišča, ko je o materi govoril z izbranimi in pohvalnimi besedami, oče pa naj bi bil po njegovem tisti, ki jo je nenehno zmerjal, poniževal, ji pretil, da jo bo zrezal na koščke, da je vse, kar imajo, njegovo, »vsi drugi razen njega pa smo bili nikom ništa«.

Da sinova najverjetneje niti povohati ne bosta več hotela svojega edinega še živečega roditelja, pa je postalo še bolj jasno na včerajšnjem nadaljevanju sojenja, ko je Ranko predsednico senata Sinjo Božičnik zaprosil za dodatno zaslišanje, da bi lahko opisal, kaj se je zgodilo.

»Tridesetega marca je Goran prišel v Slovenijo in sva obiskala očeta v priporu, da se dogovorimo glede zapuščine. Že tako nama je bilo težko iti do njega, a sva se naposled le odločila za to, saj je pisal, da se moramo v zvezi s tem dogovoriti. Bil je popolnoma sproščen in nasmejan. 'Živjo fanta, kako sta?' Odvrnila sva mu, da slabo, 'zato, ker si to naredil'. On pa je le zamahnil z roko in dejal: 'A daj, daj, dobila je le to, kar si je zaslužila.' 'Kako lahko svojima otrokoma v obraz poveš, da ti ni žal?!' 'Ni mi.' Zdelo se mi je pomembno, da izveste, saj to, kar nama je govoril v priporu, veliko pove o njem. Še celo to je rekel, da bo že čez en mesec prišel iz pripora, ker je bilo to, kar je storil, samoobramba,« je Ranko potožil senatu.

»Še vedno je tak, kot je bil zmeraj. Je brez sočutja, vse mora biti po njegovem, vse je po njegovem njegovo, ko se v nekaj zapiči, gre do konca.« Predlagala sta mu, naj na njiju prepiše družinsko hišo v Ljubljani, on pa bi obdržal stanovanje v glavnem mestu ter parcele in počitniško hišico na morju. Toda Drago naj o tem ne bi hotel niti slišati, še celo zahteval naj bi, da ga izplačata za vrednost polovice hiše.

Obtoženec uboja žene in matere dveh otrok je po tej sinovi pripovedi protestiral. »Rekel sem, da mi je žal.«

»Nisi!«

In nadaljeval: »Imela bi hišo, meni pa ponujata parcelo? Kaj bom z njo pri 420 evrih pokojnine? Onadva jo potrebujeta, da bosta lahko gradila.« O ženi, ki je vložila tožbo za ločitev, pa je dodal: »Ko je šla do odvetnice, to je bilo nemogoče. Začela me je prcati na različne načine.«

Ne le glede Rankovega, tudi glede Goranovega odnosa do očeta je zadeva jasna že od predobravnavnega naroka. Na sodišče je prikorakal njegov pooblaščenec in napovedal, da bo v kazenskem postopku od morilca matere zahteval 15.000 evrov odškodnine.

Za novega psihiatra je bil prišteven

Toda vsaj za zdaj in morda še za kar dolgo Draga Railića ni treba skrbeti, kje bo imel streho nad glavo. Če bo namreč obveljalo izvedensko mnenje psihiatra Terzića, da je uboj zagrešil v skoraj popolnoma prištevnem stanju, je zelo verjetno, da bo tudi tožilka Liljana Tomić zanj zahtevala najvišjo možno kazen, 15 let zapora. Že na predobravnavnem naroku do njega ni bila posebno prizanesljiva, saj mu je v zameno za takojšnje priznanje krivde ponudila 10-letno brezplačno bivanje v zaporu na Dobu.

Veliko bolj od Terzića, ki torej trdi, da dejanje ni bilo storjeno v afektu in da se je Railić zavedal svojega početja, pa je bila do sedečega na zatožni klopi milostna prva sodna izvedenka za psihiatrijo v tej zgodbi Mojca Zvezdana Dernovšek. Prepričana je, da je obtoženec ženo zadavil v stanju začasne zamračenosti, v mnenju pa je med drugim zapisala, da je bil »popolnoma neobvladljiv«, kar bi laiki lahko razumeli tudi, da je bil neprišteven in torej kazensko neodgovoren za svoje početje. Njena zaključna ugotovitev je sicer bila, da je bil bistveno zmanjšano prišteven, tak sklep pa bi lahko Railiću prinesel nekaj odpustka pri senatu, ko bo odločal o višini kazni.

Mnenji izvedencev za psihiatrijo sta si preveč narazen, da ju pred odločanjem ne bi bilo treba soočiti, je odločila sodnica Božičnikova, kar bo tudi storila v nadaljevanju postopka, ki je predvideno za 16. junij. In če bosta psihiatra še naprej vztrajala vsak na svojem bregu, bo tudi sodni proces najverjetneje postal dražji s postavitvijo še enega izvedenca psihiatra, ki bo moral pregledati obtoženega morilca in spisati mnenje o tem, kako je bilo z njegovo prištevnostjo, medtem ko je davil svojo ženo. 

Deli s prijatelji