Šest mrtvih, sojenja pa ni

LJUBLJANA – Ko je novembra lani začel odvetnik Boris Grobelnik debelo uro nizati dokazne predloge obrambe, je postajalo jasno, da bo sodni proces proti balonarju Miru Kolencu najverjetneje pravi maraton. Od tragične nesreče so pred tednom dni minila že štiri leta, po zelo dolgi sodni preiskavi so tožilci lani spomladi vložili obtožbo, predobravnavni narok pa je bil pred okrožno kazensko sodnico Barbaro Črešnar Debeljak pred več kot devetimi meseci. Sojenja še vedno nismo dočakali, čakanje nanj pa je še kako stresno za vse oškodovance v nesreči, tudi za balonarja Kolenca, in najbolj kajpak za svojce umrlih po padcu balona na Ljubljanskem barju.

Toda glavne obravnave po naših informacijah vsaj v bližnji prihodnosti ne bo. Prejšnji mesec so namreč spis predodelili drugi sodnici, Sinjo Božičnik je kot novinko na kazenskem oddelku kajpak doletela gora spisov, tisti o Kolencu pa ni priporen, zato tudi ni prednosten.

Zavrnil šest let zapora

»Krivde za to dejanje ne priznavam,« je odvrnil Kolenc na ponudbo tožilke Nikolaje Hožič, da ga v zameno za priznanje obsodijo na šest let zapora zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Na nesrečo, ki se je zgodila 23. avgusta 2012, ima namreč popolnoma drugačen pogled kot organi pregona. Trdi, da je bilo tistega jutra vreme idealno za polet z balonom in da je tudi med pristajanjem naredil vse, kar je bilo v njegovi moči.

Toda kaj ko številni drugi menijo, da še zdaleč ni bilo tako, tožilstvo pa je z njihovo pomočjo sestavilo obtožbo, ki ravno njega bremeni kot edinega krivca za smrt šestih ljudi. Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj je na Brdu vzletel z največjim komercialnim balonom, ki smo ga imeli v Sloveniji, v košari je bilo 32 ljudi. Kolenc vztraja, da je že pred poletom skrbno spremljal vremenske napovedi, ki so bile dobre, med poletom pa zagledal nenapovedane oblake ter se odločil za pristanek. Ob Ižanski cesti je našel primeren prostor, opozoril potnike, naj imajo mehka kolena in naj ne zapuščajo košare, vendar ga niso ubogali. Ob prvem pristanku, ki ni bil sunkovit, so ljudje začeli zapuščati košaro, zato je dobil balon nov zagon, a je letel normalno, potem pa so udarili ob nekaj in pristali. Izbruhnil je požar, v katerem so umrli trije člani družine, 11-letna Alja, oče Izidor Prevodnik in mati Bojana Groznik, ter Ema Zelko, pozneje v bolnišnici pa še njen mož Peter in Erika Ferlan. Še 11 ljudi je bilo hudo ranjenih.

Po mnenju tožilcev je nesrečo iz malomarnosti zakrivil Kolenc, saj se je zavedal, da se lahko zaradi slabih vremenskih razmer, nespoštovanja pravil stroke in pravil pristajanja zgodi nesreča, a je lahkomiselno menil, da se to ne bo zgodilo. Že uro pred poletom naj bi bila za območje Ljubljane uradno napovedana možnost dopoldanskih neviht, ob vzletu pa tudi že vidni nevihtni oblaki. Ob pristanku naj nato ne bi potegnil vrvi za zasilno pristajanje, prav tako ne ugasnil gorilca, ni zaprl dovoda goriva v cilindre...

Našim balonarjem ne zaupa

Stresen je bil že novembrski predobravnavni narok, na katerem so najbolj zarezale besede Alojzije Prevodnik, ki je v nesreči izgubila sina, snaho in vnukinjo. Ko so jo vprašali, ali je imela stroške s prihodom na sodišče, je le odkimala. »Ne, prišla sem zato, da vidim gospoda, ki je tri člane moje družine odpeljal v nebo.« Kolenčev odvetnik Grobelnik pa je torej imel kopico dokaznih predlogov, s katerimi bo poskušal dokazati, da se je zgodila nesreča, ki je njegov klient ni mogel preprečiti. Vpogled v Kolenčev mobilni telefon in računalnik bi tako po njegovem dokazal, da je res nenehno spremljal vremenske in druge podatke. Odvetnik je predlagal postavitev izvedenca meteorološke stroke, ki naj preveri napovedi za tisti dan in ugotovi, ali v preiskavi zaslišani vremenarji govorijo resnico, da so že ob šestih napovedovali prihod nevihtnih oblakov. Po njegovem je treba zaslišati tudi predstavnike službe za preiskovanje letalskih nesreč, ki so kot neposredni vzrok za nesrečo navedli napačno tehniko pilotiranja v pristajalni fazi, pilot pa naj ne bi upošteval letalskih predpisov in vremenskih razmer.

Iz Velike Britanije bi dal Grobelnik na sodišče pripeljati predstavnika proizvajalca balona, ki bi pojasnil ravnanje s plovilom v kritičnih situacijah, predvsem pa bi moralo po njegovem sodišče v tujini najti izvedenca balonarsko-letalske stroke, »saj pri nas takih nimamo, imamo le ljubiteljske balonarje, ki pa so bili že v dosedanjih izjavah nepošteni do mojega klienta«. Pri tem je mislil na enega začetnikov slovenskega balonarskega športa Avija Šorna, ki se je v preiskavi na Kolenčev zagovor odzval z besedami, da bi pri njem na izpitu padel, če bi tako govoril.

Ali in kdaj se bo torej sojenje le začelo, smo povprašali na okrožno sodišče v Ljubljani, predstavnica za odnose z javnostjo Mateja Jazbec pa potrjuje naše informacije: »Zadeva je bila predodeljena drugemu razpravljajočemu sodniku, ki datuma naroka skladno z vrstnim redom obravnavanja zadev še ni določil.«