IZROČITEV SLOVENIJI

Šel je na pogreb pa je še sam umrl

Objavljeno 18. januar 2014 19.14 | Posodobljeno 18. januar 2014 19.14 | Piše: Boštjan Celec

Topolovca sta 1998. usodno pretepla Hriberšek in Vogrinec.

Se bo Pintarić vrnil v mariborski zapor, iz katerega je že pobegnil? Foto: Generalna policijska uprava

VARAŽDIN, PTUJ – Potem ko so Hrvatje klonili pod pritiskom Bruslja in se odločili, da bodo članicam EU predajali tudi svoje državljane, ki jih te iščejo zaradi grehov, storjenih pri njih pred letom 2002, je na prvi dan letošnjega leta v tej državi sledil val aretacij. Prostost so odvzeli več kot 10 ljudem, v tamkajšnji javnosti pa je največ prahu dvignilo prijetje nekdanjih udbašev Josipa Perkovića in Zdravka Mustača. Ni pa bilo težav v zvezi s prijetjem dveh domnevnih storilcev kaznivih dejanj, ki ju išče Slovenija. Za slovenskega in hrvaškega državljana Oliverja Hriberška ter za Hrvata Ivico Pintarića je pristojno županijsko sodišče v Varaždinu v rekordnem času odločilo in sporočilo: »Odobri se zahteva Slovenije po njuni izročitvi.«

Za smrt že marca?

Pričakovati je bilo torej, da bo uradni Zagreb poskušal narediti vse, da Perkovića in Mustača ne bi predali Nemčiji, ki ju išče zaradi vpletenosti v umor hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića. Ta se je zgodil leta 1983, preden je začela veljati nova hrvaška ustava, ki je odpravila smrtno kazen in hkrati izključila možnost zamenjave smrtne kazni z 20-letno zaporno kaznijo. Od takrat je sodišče za kazniva dejanja, za katera je bila prej določena smrtna kazen, lahko izreklo največ 15-letno zaporno kazen. Za Mustača so že ugotovili, da je pregon zanj zastaral, Perkovića so se sprva odločili predati Nemcem, nad to odločitvijo pa se začuda niso pritožili le njegovi odvetniki, ampak tudi tožilci. Menijo namreč, da je v njegovem primeru zastaranje nastopilo že leta 1998.

A če se torej zapleta z njima, sta za Hrvate Hriberšek in Pintarić dovolj majhni ribi, da so za prva od 1. januarja aretiranih že odobrili njuno izročitev. Obe sodbi varaždinskega sodišča o njuni izročitvi Sloveniji sta kajpak nepravnomočni ter sta se po dostopnih virih že pritožila na hrvaško vrhovno sodišče, vendar pa imata po naših informacijah za uspeh precej malo možnosti.

Zato ima denimo v primeru Hriberšek pristojno ptujsko okrožno sodišče precejšnje možnosti, da bi zanj lahko hitro razpisalo začetek sojenja. Po vesti o njegovem prijetju nam je namreč podpredsednica tega sodišča Biserka Rojic odgovorila, da »bo glavno obravnavo sodišče določilo takoj, ko bo obdolženi Hriberšek na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo izročen Republiki Sloveniji, predvidoma v mesecu marcu«.

Zastaralo bi leta 2018

Za Hriberškovo in Pintarićevo predajo Sloveniji so se v Varaždinu odločili na podlagi precej skopega opisa očitkov na njun račun, ki so jih Slovenci zapisali v nalogu za prijetje. Po besedah predsednice varaždinskega županijskega sodišča Snježane Hrupek Šabijan je bilo za 44-letnega Ivico Pintarića zapisano, da je storil kaznivo dejanje ponarejanja listin oziroma »je leta 1997 vedel, da ima pri sebi ponarejen denar, a ga je v Sloveniji kljub temu spravljal v promet, zaradi tega ga išče okrožno sodišče na Ptuju«. Za danes 38-letnim Hriberškom pa je bilo iskanje razpisano zato, ker je »16. marca 1998 v kraju Zakl Petru Topolovcu povzročil tako hude poškodbe, da je ta nekaj ur pozneje umrl«.

Oba sta sicer stara znanca slovenskih črnokronistov. Pintarić je denimo zablestel marca 2001, ko je spektakularno pobegnil iz mariborskega zapora, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi protipravnega odvzema prostosti.

Sodeč po obtožbi ptujskih tožilcev pa je Hriberšek še veliko večji nepridiprav, in sicer naj bi bil akter zločina, ki se je v Halozah zgodil leta 1998. Petinštiridesetletni Domžalčan Topolovec se je rad klatil po tistih krajih, od koder je izhajala njegova družina, v Zaklu pa je živel pri domačinih Rudku Vindišu in njegovi partnerici Kristi Vogrinec.

Nekega marčnega dne se je odpravil na pogreb, saj je umrl neki njegov znanec, v Zakl se ni več vrnil, pozneje pa so ga našli do smrti pretepenega na kavču zapuščene počitniške hišice. Kot so ugotovili preiskovalci, sta se nanj spravila tedaj skoraj še puhobrada Hriberšek ter njegov vrstnik Aljoša Vogrinec.

Hriberšek zdaj verjetno tuhta, da je imel smolo. Bežati bi namreč moral le še štiri leta, marca 2018 bi namreč kazenski pregon proti njemu zastaral.

Deli s prijatelji