KRANJ – Gorenjski kriminalisti so zaradi zlorabe položaja in pomoči pri zlorabi ter s tem povezanega utemeljenega suma kaznivih dejanj kazensko ovadili sedem odgovornih oseb v treh gospodarskih družbah in eno pravno osebo.
Vmesni člen
V preiskavi, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, so kriminalisti ugotovili, da je holdinška družba v letu 2007 med poslovnimi partnerji iskala družbe, ki bi za financiranje menedžerskega prevzema prevzele vlogo »vmesnega člena« med banko in to holdinško družbo in v ta posel eno družbo tudi prepričala. Osumljenci so v dejanju s posojilnim poslom v nasprotju s predpisi, ki urejajo bančno poslovanje, tako omogočili 20-milijonsko obvodno financiranje holdinške družbe in pridobitev protipravne koristi tej družbi.
| Po neuradnih informacijah STA naj bi bili v zgodbo vpleteni Gorenjska banka, Merfin kot holdinška družba in Iskratel kot vmesni člen. |
Holdinška družba posojila sama ne bi dobila, ker je bila do banke na zgornji meji svoje dopustne izpostavljenosti, obvodna družba pa je v kaznivem dejanju predstavljala samo vmesni člen, da se je zagotovilo navidezno zakonito poslovanje banke. Posel so za holdinško družbo omogočile odgovorne osebe v banki in obvodni družbi, ki je bila v kaznivem dejanju po nastanku insolventnosti holdinške družbe oškodovana za okoli devet milijonov evrov.
Tudi leta 2013
Zelo podobne nezakonitosti so kriminalisti ugotovili tudi v zaključeni preiskavi leta 2013, ko sta osebi v banki prav tako v povezavi z menedžerskim prevzemom podjetja prek obvodne korporacije isti holdinški družbi omogočili 10-milijonsko obvodno financiranje. Obvodna družba je bila v nezakonitem poslu takrat oškodovana za vseh 10 milijonov, ki jih je terjala banka, čeprav so ji zagotovili, da ne prevzema nikakršnega rizika zaradi posojilnega razmerja.
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti se kaznuje z zaporom do osmih let.
Delež škode, ki je bil na Gorenjskem povzročen z gospodarsko kriminaliteto v zadnjih dveh letih, presega 70 milijonov evrov, kriminalisti pa so obravnavali okoli 2500 gospodarskih kaznivih dejanj. Največ škode, približno 50 milijonov, je bilo povzročeno z zlorabami položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
