KRANJ – Zaradi poskusa uboja žene Petre in zato, ker je hudo telesno poškodoval Meha Jusufagića, ki se je na obrobju Jesenic tistega poletnega popoldneva vmešal v krvav spor med zakoncema, bo moral Peter Potočnik za več let za rešetke. Tako je včeraj odločil veliki senat kranjskega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Marjeta Dvornik. Zaradi omenjenih kaznivih dejanj in po preklicu dveh pogojnih kazni so mu prisodili enotno kazen sedmih let in dveh mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.
Kaznivo dejanje, zaradi katerega je na zatožno klop sedel 39-letni oče štirih mladoletnih otrok, se je pripetilo 21. julija letos. Tedaj, bilo je nekako med drugo in tretjo popoldansko uro, se je Peter Potočnik v jeseniškem predelu Koroška Bela sprl z ženo Petro in se nadnjo spravil s švicarskim nožem. Glasen spor, ki so mu sledili še vbodi z nožem, se je odvijal sredi blokovskega naselja, pred prostori TVD Partizan. In kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo, če se vmes ne bi vpletla Jeseničana Meho Jusufagić in Sandi Kamberi, ki sta se po naključju znašla blizu.
Kot smo že poročali kmalu po dogodku, je Meho Jusufagić z avtomobilom pripeljal mimo sprtega para. V dneh po dogodku je eden od domačinov pojasnil, da je Jusufagič videl prepir in udarce, zaustavil avtomobil, skočil iz njega, stekel »do fanta in mu rekel, naj jo pusti. Tip, ki je ležal na ženski in zabadal nož vanjo, se je obrnil in ves nož zapičil Mehu v trebuh. Takrat je Meho obvladal napadalca, poklicali so policijo, ki je do kraja dogajanja potrebovala najmanj dvajset minut, reševalci so prišli za njimi.«
Zagovornik predlagal obvezno psihiatrično zdravljenje
Včeraj je svoj spomin na tisto poletno popoldne pred velikim senatom kranjskega sodišča strnil še Sandi Kamberi, podčastnik Slovenske vojske in domačin s Koroške Bele. Ravno se je vrnil iz službe in pred blokom izstopil iz avtomobila, ko je zaslišal izredno glasno vpitje, ki je odmevalo med bloki. »Opazil sem, da ženska beži pred moškim. Naenkrat je tekla mimo mene, moški je šel za njo in vpil. Ko jo je ujel, jo je začel pretepati. Tedaj sem že zagrabil telefon in hotel poklicati policijo, ko je mimo prišel še en mimoidoči, Meho Jusufagić. Oba sva šla zraven in Meho, ki je prvi opazil nož, je skočil na možakarja. Ona je bila medtem že krvava. Nato sem možaka s strokovnim prijemom pridržal in mu vzel nož iz rok. Žensko smo odstranili na varno, oskrbel sem ji rane in gospoda Meha, ki je bil zaboden v trebuh, spravil v pravilni položaj, da je počakal reševalce. Poklicali smo policiste.«
Ko je priča opisovala, kakšen je bil Potočnik med dogodkom, je povedala nekako takole: »Videti je bil nor, bil je čisto besen. Imel je pogled, kot da bi vse odtrgal. Čisto je padel ven iz konteksta. Utrgalo se mu je, odpeljalo se mu je. Ko se je umiril, je bil povsem drugačen.« Potočnikove gibe je opisal, rekoč da so bili ti »energični, sunkoviti, hitri. Ni se ustavil, čeprav sem uporabil glas. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če se ne bi vmešali.« Kot se je še spominjal, je Potočnik tistega dne na ulici med drugim vpil: »Ubil te bom, počakaj, prasica!«
Po končanem dokaznem postopku je okrožna državna tožilka Polona Košnjek menila, da je bila obdolženemu krivda za storitev obeh kaznivih dejanj dokazana, dejanje pa je po mnenju tožilstva v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti storil naklepno. Velikemu senatu kranjskega sodišča je predlagala, naj Petru Potočniku prekliče pogojne obsodbe in mu prisodi enotno kazen osem let in devet mesecev zapora kot tudi preklic pogojne kazni, ki jo je v preteklosti dobil zaradi nasilja v družini.
Obramba je v zaključni besedi poudarila, da obdolženi očitanih dejanj ni priznal, saj se jih ne spominja. »Ta izjava je skladna z drugimi podatki v spisu, z izvidom, napisanim neposredno po dogodku, in z navedbami prič, ki so pripovedovale, da se po veliki količini alkoholne pijače pogosto ni spominjal dogodkov. Spominsko luknjo opisuje tudi psihiatrično izvedensko mnenje,« je v sklepni besedi uvodoma poudaril zagovornik Tomaž Skubic, ki je dejal tudi to, da je bila med dogodkom koncentracija alkohola v krvi njegovega varovanca precej višja od treh promilov. Poudaril je, da je Potočnik dejanje storil v afektu, v stanju zožene zavesti in neobčutljiv za zunanje dražljaje. Namesto izreka zaporne kazni je zagovornik predlagal obvezno psihiatrično zdravljenje. Tik preden je senat odmeril kazen, je Peter Potočnik v veliki sodni dvorani čisto tiho, skoraj neslišno, povedal zgolj: »Žal mi je za vse, kar se je zgodilo.«
