LJUBLJANA – Že od vsega začetka medijske odisejade o tako imenovanem slovenskem Robinu Hoodu največ zmede povzroča vprašanje, koliko denarja je 6. aprila iz Sintalovega trezorja v Ljubljani v resnici izmaknil njihov zdaj že nekdanji varnostnik Borut Hriberšek. Sintal je namreč policiji prijavil 911.488 evrov, 48-letni Hriberšek se je pred natanko tednom dni, preden se je v Šentilju predal policistom, taki številki le čudil. »Nisem preštel vsega, toda po moji oceni ni moglo biti več kot 650 tisočakov,« je dejal v pogovoru za Slovenske novice.
Podobno vsoto je omenjal tudi na zaslišanju na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je ponovil, da glede na količino in vrsto bankovcev sklepa, da je bilo denarja manj, kot je prijavil Sintal. Dejal je, da je preštel en kup z 220.000 evri, drugega z 280.000, preštevanja še preostalega manjšega dela denarja pa se bojda ni niti lotil, a po njegovih besedah so bili bankovci po 50 in 100 evrov.
V kamniškem stanovanju, v katerem živi s partnerico in z njenima otrokoma, je pred begom v tujino pustil dva zavitka s 50-evrskimi bankovci. Med hišno preiskavo so ju policisti zasegli, neuradno je slišati, da gre za nekaj manj kot 10.000 evrov. »Ves preostali denar – kolikor ga pač nisem zapravil – pa je shranjen v sefu na železniški postaji v nemškem Mannheimu,« je zatrjeval Hriberšek, potem pa še razložil, kako razsipen je bil med svojim 14-dnevnim pohajkovanjem po Nemčiji.
Kdo ni prav štel oziroma se je uštel?
Svojega nissana je pustil v dunajski garažni hiši, odtlej je za prevoze v glavnem uporabljal vlak. Za 970 evrov si je kupil prenosni računalnik, privoščil si je obleko, ne predraga prenočevanja (na sodišče je, denimo, prinesel račun za 220 evrov za prenočitve od 13. do 15. aprila), seveda je tudi jedel in pil, se vmes zagotovo tudi malce zabaval ... Toda vsega skupaj, ocenjuje Hriberšek, več kot 10 tisočakov ni mogel zapraviti.
Toda zgodba je dobila nepričakovano nadaljevanje. Predsednik uprave Sintala Robert Pistotnik je postregel s podatkom, da so po natančnem pregledu razlike med denarjem, ki je prispel v trezor, in tistim, ki ga pogrešajo, ugotovili, da je s Hriberškom izginilo še precej več, kot so menili sprva, in sicer kar milijon ter 34.000 evrov.
Razlika z obeh bregov, Sintalovega in Hriberškovega, je torej – milo rečeno – spodobna: slabih 400.000 evrov. Kdo ni prav štel oziroma se je uštel?
Za še en šok pa je poskrbela včerajšnja informacija iz Avstrije, namreč da Hriberšek najverjetneje ni govoril resnice, da je vse, kar je ukradel in česar ni zapravil, v Mannheimu. Na slovenski konzulat v Celovcu so se obrnili iz ene od tamkajšnjih odvetniških pisarn, da imajo deponirane tri škatle z denarjem, na katerih piše, da pripadajo Borutu Hriberšku, vendar pa jih je k njim prinesla neka druga oseba.
Kdo ve, ali ne gre za njegovega koroškega prijatelja, ki nas je poklical, ko je bil Hriberšek še na begu, in nam zaupal zgodbo, da ga je dan pred tatvino v Sintalu v solzah poklical ter zaprosil za nekaj sto evrov posojila, saj mora nujno plačati položnico za 349,10 evra za oskrbo svoje matere v kamniškem domu za starejše občane ...
