Sanjal je, kje iskati pogrešana alpinista

LJUBLJANA – Drugo polovico maja pred 25 leti je zaznamovalo nadaljevanje tragične zgodbe, ki se je vlekla vse od 23. decembra 1995. Takrat so, dva dneva pred božičem, pogrešili komaj 27-letno alpinistko Jasno Bratanič iz Celja in njenega soplezalca Staneta Belaka - Šraufa. Truplo nesrečne Celjanke, katere smrt je zakrivil nenadni talni plaz, so našli po zaslugi nenavadnega naključja. Gorski reševalec Boris Bertoncelj je v sanjah dobil napotek, naj se poda v predel Julijskih Alp pod Nad Šitom glavo in Mojstrovko. Tam so gorski reševalci 19. maja najprej odkrili dekletov nahrbtnik, 21. maja pa še njeno truplo in ga odpeljali v dolino. Ali se bodo bližnji s pogrebom lahko dostojno poslovili tudi od Jasninega kolega Staneta Belaka - Šraufa, še ni bilo jasno, saj o njegovih ostankih ni bilo nobene sledi. No, Šraufa so našli dva dneva pozneje, 23. maja.

Da bi zaščitili identiteto žrtve, smo brez imen poročali o policijski preiskavi družinskega nasilja, v katero naj bi bil vpleten okrajni tožilec. V njegovi družini naj bi trpinčili posvojenko. Deklica, ki je obiskovala drugi razred osnovne šole, je k pouku prihajala močno naličena. Pozneje so odkrili, da z ličili prekriva modrice, za katere pa naj bi bil, kot so zatrjevali domači, kriv družinski psiček. Tožilec je trpinčenje posvojenke kategorično zanikal. Deklica je med policijsko preiskavo ostala na opazovanju v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani.

Primorce je presenetil za ta letni čas nenavaden vremenski pojav – toča. Kot lešnik debele ledene krogle so pustošile po priobalnem pasu med Sečovljami, Parecagom, Lucijo, Belim križem in Piranom in oklestile mlade poganjke sadnih dreves, vinske trte in zelenjave. Največ škode je toča povzročila zelju, solati, sadikam paradižnika in bučam.

Manjkale pa niso niti dobre novice. Bralci našega časopisa so izvedeli, da se bo v Sloveniji začel prvi pravi slovenski navtični salon. Internautica, so napovedali, bo odprla vrata 29. maja v Marini Portorož. Poročali smo tudi o razstavi, posvečeni našemu drugemu največjemu mestu, Mariboru. V takrat največji slovenski zasebni galeriji Hest so med 32 uveljavljenimi slikarji, ki so upodobili Maribor, nagradili najboljše.