LJUBLJANA – Le dobrih deset minut je včeraj trajalo ponovljeno sojenje v primeru Anje Serec, saj je sodnica Vera Gams Premerl zavrnila vse predloge za izvedbo dokazov in sporočila, da je glavna obravnava končana ter da bo sodba sporočena pisno. Za Serčevo se namreč prvo sojenje ni izteklo v njen prid, saj je sodišče njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Po pritožbi na višje sodišče pa je to prvostopenjsko sodbo razveljavilo in prvostopenjskemu sodišču naročilo, da še enkrat bolj natančno prouči, kaj se je dogajalo z deklico in kdo je za to odgovoren. Anja namreč trdi, da je bila leta 2008 hospitalizirana brez vsake pravne podlage, in to kljub temu da je bila popolnoma zdrava, in zato od države zahteva 100.000 evrov odškodnine, s čimer pa se pravobranilstvo ne strinja, saj je prepričano, da sta pristojni center za socialno delo in sodišče delala po črki zakona.
Marca 2008 so 14-letno Anjo iz domače hiše prisilno odpeljali na psihiatrični oddelek ljubljanske pediatrične klinike. Tam je ostala do sredine junija, nato so jo premestili v otroško bolnišnico v Šentvid pri Stični, odpustili so jo šele februarja 2009, ko je s pomočjo odvetnika Francija Matoza dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami.
Starši so se ločili, ko je bila stara sedem let, in sodišče jo je najprej trikrat dodelilo mami, četrtič, leta 2007, pa pravnomočno očetu. K njemu bi morala takratnega decembra, a tega ni želela, saj je ves čas poudarjala, da bi raje živela pri mami. Marca 2008 je bila pripeljana na pediatrično kliniko v Ljubljani zaradi suicidalne ogroženosti, saj je v pismih CSD Murska Sobota rotila, naj je nikar ne dodelijo očetu, in opozarjala, da v tem primeru razmišlja o samomoru. Razlog za njen odklonilni odnos do očeta naj bi bila njegova domnevna spolna zloraba.
»Izvedenci spolne zlorabe niso ugotovili. Izključena naj bi bila z vsemi strokovnimi mnenji,« je marca lani na sodišču povedala Mojca Brecelj Kobe s pediatrične klinike in dodala, da so se med njenim 10-mesečnim bivanjem na psihiatriji trudili, da bi deklica vzpostavila stik z očetom, a je Anja to vseskozi zavračala. V pomoč jim ni bila niti njena mama, saj svojih obljub, kot je še povedala Brecelj Kobetova, da bo deklico pripravila na stik z očetom, ni izpolnila. Po njenih besedah sta Anjina mati in njena sestra spodbujali Anjin odklanjajoč iodnos do očeta in paranoidni odnos do uradnih institucij. Oče je ves ta čas, kot je povedala, deloval dosti bolj zbrano in umirjeno, se je pa čudil, zakaj so se prekinili stiki s hčerko, ter pokazal razglednico, kjer mati piše v imenu Anje in se sprašuje, zakaj je ne obišče na morju.
Na sojenju je svojo plat zgodbe povedal tudi njen oče Jožef Sekolovnik, ki, kot smo izvedeli, zaradi omejenih stikov s hčerjo prav tako toži državo. Povedal je, da je o očitkih glede spolne zlorabe hčerke prvič izvedel februarja 2004, in sicer dan po glavni obravnavi na murskosoboškem okrožnem sodišču glede dodelitve otrok. Ovadbo proti njemu je, kot pravi, ker se je sodba nagibala njemu v prid, vložila sestra bivše žene in pozneje je tožilstvo odstopilo od pregona. Postopek se je pozneje, kot pravi, zaradi pomanjkanja dokazov s sodbo višjega sodišča končal v njegov prid. Odvzem Anje materi se mu je zdela še edina možnost, da se Anja iztrga iz domačega okolja. »Mati je zaprla hčerko med štiri stene. Ni več hodila v šolo, šla ni niti k zdravniku, nikamor. Odločilna napaka je bila predodelitev hčerke materi nazaj. To se je zdaj pokazalo,« je povedal. »Hčerka se je zlila z materjo. Mati je nanjo prenesla vso patologijo,« je opisal materin odnos do hčerke.
