S sekiro ji je razklal glavo in se ustrelil

PTUJ – Bojazljivo so se sosedje v včerajšnjem dopoldnevu bližali manjši pritlični hiši v Tavčarjevi ulici 11 na Ptuju, okoli katere je mrgolelo policistov. Možje v modrem pa so le skrbeli za varovanje kraja tragedije, glavnino dela so opravljali možje v belem, bolj znani iz televizijskih nadaljevank kot forenziki. Na podlagi sledi so poskušali ugotoviti, kaj se je v noči na sredo zgodilo za vrati starejše hiške, v kateri sta bivala 70-letna Ivanka Kostevc in njen šest let starejši mož Mihael. Oba sta bila že leta in leta prikovana na svoja invalidska vozička in na obrobju najstarejšega slovenskega mesta živela mirno, a kljub invalidnosti precej aktivno življenje.

»Še dan pred tragedijo me je Ivanka prosila, naj ji iz trgovine prinesem električni podaljšek z razdelilcem. Ker sta se težko spravila v svoj avtomobil, smo bili dogovorjeni, da smo jima sosedje iz trgovine nosili stvari, ki sta jih potrebovala,« nam je vsa iz sebe razlagala soseda Jožica. Ker včeraj dopoldne Ivanke in Mihe, kot so ga klicali domači, ni bilo iz hiše, je Jožica zaskrbljena odkorakala pogledat, ali je kar koli narobe. Na trkanje po vratih in zvonjenje se ni nihče odzval, zato je soseda stopila okrog hiše do spalničnega okna. Toda skozi gosto zaveso ni veliko videla, le invalidski voziček, ki je stal parkiran pod oknom. »Postala sem sumničava, zato smo s sosedom na pomoč poklicali policiste,« je nadaljevala Jožica.

Trije streli

Ob pomoči gasilcev so nasilno odprli vhodna vrata in v spalnici, v kateri sta stali bolniški postelji obeh upokojencev, naleteli na grozljiv prizor. Ivanka in Mihael sta ležala v mlaki krvi, vsak na svojem koncu spalnice. Neuradno smo izvedeli, da je imela Ivanka Kostevc smrtne rane po glavi. Nedaleč od njene postelje naj bi bila ležala sekira, poleg nje pa truplo moža Mihaela. Možakar, ki je že globoko zakorakal v jesen svojega življenja, je bil ustreljen. Vhodna vrata so bila zaklenjena, nobena sled v stanovanju ni kazala, da bi lahko tragedijo zakrivil kdo tretji. Prva domneva je, da je Mihael Kostevc v torek pozno zvečer najprej pokončal svojo ženo, nato pa si še sam v glavo pognal kroglo iz starejše vojaške puške, za katero pa ni imel dovoljenja.

»Zdaj mi je vse skupaj nekoliko bolj jasno. Bilo je v torek, pozno zvečer. Na uri je bilo pet minut pred enajsto, ko sem slišala pok. Odhitela sem na teraso. Trikrat je odjeknilo, a takrat temu nisem posvečala prevelike pozornosti. Saj veste, kaj vse lahko povzroči hrup in v mirni noči odmeva po ulicah,« je črto pod torkov večer potegnila zaskrbljena soseda. Kaj je povzročilo družinsko tragedijo, še ni povsem razjasnjeno. Le dan pred tragedijo so Mihaela z reševalnim avtomobilom odpeljali v ptujsko bolnišnico, saj se je izredno slabo počutil in imel enega svojih napadov agresije. A so ga reševalci dobre tri ure pozneje pripeljali nazaj na dvorišče domače hiše.

Spoznala
 sta se v Soči

Življenje Ivanke in Mihaela Kostevca ni bilo posuto z rožicami. Že od svoje mladosti sta bila kot paraplegika odvisna od invalidskih vozičkov. Pred več kot 50 leti sta se spoznala v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. Tam sta bila oba na okrevanju po hudih nesrečah. Ivanka je imela komaj 18 let, ko se je iz rojstne Nove vasi pri Ptuju s kolesom peljala v službo v Kidričevo. Toda že prva vožnja na delovno mesto se je končala tragično, Ivanko je zadel brezobzirni voznik avtomobila. Padla je in si tako hudo poškodovala hrbtenico, da nikoli več ni mogla hoditi. Toda nikoli ni vrgla puške v koruzo.

Borec je bil tudi Mihael. Kot rudar je delal v velenjskem rudniku. Vse do tragične nesreče, ko se je porušil rov in zasul nemočnega Mihaela. Dolgotrajno okrevanje je dobilo piko na i v Soči, kjer je spoznal ljubezen svojega življenja. Čeprav je bil on iz Brežic, sta si z Ivanko – zatem ko sta pred oltarjem dahnila usodni da – ustvarila dom na Ptuju. Otrok sicer nista imela, vendar sta živela precej živahno življenje. Sosedje so nam povedali, da sta imela kljub hendikepiranosti vedno urejen vrt. Toda v zadnjih letih naj bi jima zdravje vidno pešalo. Obema so morali zaradi zdravstvenih težav odstraniti po eno nogo.

Agresivni izpadi

Predvsem Mihael, ki so mu pred sedmimi leti morali odrezati nogo, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da so mu zdravniki napovedali, da mu bodo morali odstraniti še drugo. Z napovedano operacijo se nikakor ni strinjal, čeprav je imel občasno neznosne bolečine. Kako tudi ne, ko pa je imel na nogi odprto rano, zaradi katere ga je domala vsak dan obiskovala patronažna sestra. Tudi sicer naj bi bil Mihael trmoglav. Kljub neznosnim bolečinam se je protibolečinskih tablet otepal kot hudič križa. V zadnjem letu ga je tudi že načela demenca. Žena Ivanka je sosedom razlagala, da je bil v takih trenutkih kakšne dobre pol ure odsoten, a se potem ponovno vrnil v normalno življenje.

Navzven sta bila Ivanka in Mihael mirna upokojenca, toda sosedje znajo povedati, da je imel možakar predvsem v zadnjem času agresivne izpade. Ivanki naj bi večkrat nagajal, tako tudi dan pred tragedijo. Prerezal naj bi ji električni podaljšek za televizijo – nadomestnega je Ivanka naročila pri sosedi – in sočasno metal stvari po spalnici. Ko ga je soseda Jožica poskušala pomiriti, ji je odvrnil: »Samo malo pospravljam.« Odpeljala ga je na dvorišče in zadeva je bila odložena. Vendar ne zaključena, saj je Mihael dan pozneje, ko je njegova žena že spala, poprijel za sekiro in pištolo.

Kaj je bilo vzrok družinske tragedije? Kot so nam dejali sosedje, finančne težave zagotovo ne. Imela sta urejeno hišo, pred vrati je stal avtomobil srednjega razreda. Oplovega karavana je v ponedeljek pred vrati garaže pustila Ivanka, potem ko se je vrnila od zobozdravnika in ni bila najbolj vešča parkiranja v ozko garažo. Tam je stal tudi včeraj, okoli njega pa so se smukali preiskovalci.