GORICA PRI SLIVNICI – Nekaj črnega, grozljivega, nepremagljivega se je v deževni noči na četrtek moralo plesti po glavi 23-letnice z začasnim prebivališčem v Celju, da je sklenila končati svojo življenjsko pot. S seboj je vzela nič hudega slutečo, še ne dve leti staro hčerkico. Okrog četrte ure jo je naložila v svojega daewooja in odpeljali sta se proti Slivniškemu jezeru. Nihče ni vedel, kje sta. Tam sta s ceste zavili na travnato pobočje in zdrveli navzdol proti hladnemu jezeru. V noč, ki so jo prale deževne kaplje, se je zaril rezek zvok vodnega pljuska, ko je zeleni štirikolesnik zgrmel v jezero. Ni se takoj potopil. Nesrečnici je še uspelo priklicati bratranca in mu povedati, kaj se dogaja. Potem ni bilo več kaj storiti. Vozilo je potonilo na dno, iz vode je še približno 15 minut svetil snop žarometov. Treba je bilo počakati na gasilce in potapljače.
Za las mimo šotora
A le nekaj trenutkov pred tem ni veliko manjkalo, pa bi se sproti zgodila še ena tragedija. Avto je namreč švignil tik mimo šotora, v katerem sta mirno spala italijanska turista. Prijatelja Claudio in Danielle iz Padove druži ljubezen do ribištva in v Sloveniji sta prvič. Izkušena ljubiteljska ribiča sta šotorila na lokaciji, kjer ribe rade prijemljejo. Kdaj sta se pravzaprav zavedla, kaj se je zgodilo in kaj bi se tudi njima utegnilo pripetiti? »Močno je deževalo in ničesar nisva videla in slišala. Niti sanjalo se nama ni, da je tik mimo najinih glav švignilo vozilo. Najina labradorka je nepretrgoma lajala, potem naju je prebudilo ropotanje policistov,« pove Claudio. Pravi, da je avto najbrž pripeljal s kar veliko hitrostjo in brez zaviranja. V travnati vreznini, ki jo je za seboj pustilo vozilo, ni značilnih vijugastih sledi, ki nastanejo, ko voznik pritisne zavoro, kolesa na mokri travi zablokirajo in avto začne zanašati sem in tja. Tudi če bi voznica poskušala zavirati, ne bi mogla storiti ničesar več. »Ni bilo slišati niti zvoka motorja. Možno, da je motor prej ugasnila. Prvič sva tukaj pri vas in že takoj sva doživela naravnost brutalno izkušnjo, čeprav sva prišla z namenom, da bi v miru ribarila,« doda Danielle.
Eno uro so jo oživljali
Pretresena in zgrožena Italijana se še nista do konca prebudila, ko so bili gasilci že sredi nadaljevanja drame. Obveščeni so bili, da je ženska zapeljala v vodo, a to je bilo vse, kar so ta trenutek vedeli, časa pa ni bilo veliko. »Problem je bil najti lokacijo. Nismo vedeli, kje je zapeljala v vodo. Na našem območju je veliko jezer,« pojasni Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje, v sklopu katere zadnji dve leti deluje enota potapljačev, usposobljena za reševanje na vodi in iz nje na območju 14 občin. »Bratrancu je povedala, da je zapeljala v vodo. Mrzlično smo ga klicali in naposled nam je uspelo povprašati, kjer bi se to lahko zgodilo oziroma kje bi se predvidoma utegnila vozili. Povedal je, da gre najbrž za Slivniško jezero, potem se je akcija lahko začela. Ko smo vozilo izvlekli iz vode, smo začeli mater in punčko takoj oživljati. Materi ni bilo več pomoči, po eni uri vztrajnega oživljanja pa smo pri deklici začutili utrip srca. Nemudoma smo poskrbeli, da je kar najhitreje prišla v ljubljanski klinični center. Povedati moram, da so nas zdravniki pohvalili za prizadevnost, vztrajnost in strokovnost.«
Po zadnjih dosegljivih podatkih pred zaključkom redakcije so se zdravniki še borili za življenje dveletnice. V hladni vodi in pri majhnih otrocih se podaljša možnost oživitve, če le nimajo prehudih poškodb možganov zaradi pomanjkanja kisika.