LJUBLJANA – Kriminalist Rene Pogorevc je v današnjem pričanju v zadevi Vzajemna dejal, da računalničar oziroma kriminalist pri kopiranju izvirnika računalniškega diska enega od obtoženih v zadevi Vzajemna Klavdija Godniča zagotovo ni posegal vanj, kar je po njegovih besedah tudi preverljivo. Obramba namreč zahteva izločitev teh dokazov. Po mnenju obrambe je sporno, da je sodišče predalo tožilstvu izvirnike kopij Godničevega računalnika, saj tako več ni mogoče trditi, da so zgoščenke v enakem stanju, kot so bile pred predajo tožilstvu.
Manipulacija
Pogorevc je sicer od tožilstva dobil delovne kopije Godničevega računalniškega diska, poleg njih pa tudi nekatere izvirne kopije. Nato je te kopije predal svojemu sodelavcu v računalniškem oddelku, naj jih prekopira. Ker je bila ena od delovnih kopij poškodovana, je Pogorevc o tem obvestil tožilca, ki je dovolil odpečatenje izvirnika, da so ga lahko potem prekopirali.
Po mnenju obrambe so bili dokazi, ki temeljijo na pregledu zgoščenke, zmanipulirani. To po njihovem mnenju dokazujejo tudi netočnosti v uradnih zaznamkih, kjer je navedeno, da je Godnič shranil določeno datoteko v mapi z naslovom Marko Jaklič, medtem ko z zgoščenke to ni razvidno, so poudarjali zagovorniki. Ta datoteka naj bi dokazovala Godničevo seznanjenost z domnevno spornimi posli med Vzajemno, podjetjem S&T Slovenija in M-Kontaktom.
Kje je datoteka?
Pogorevc je sicer danes dejal, da je ponovno preveril, ali je ta datoteka res v mapi z naslovom Marko Jaklič, in ugotovil, da datoteke ni našel v tej mapi. Kot pravi, se je pri uradnem zaznamku zmotil. Na vprašanje obrambe, ali so mogoče še kakšne napake v uradnem zaznamku, ki ga je naredil na podlagi ponovnih pregledov zgoščenk, pa je dejal, da načelno ne, vendar pa so napake vedno mogoče.
Pogorevc je sicer tudi pregledal kopije diska Jakličevega računalnika, a ni našel ničesar, kar bi bilo po njegovem mnenju vredno zapisati v uradni zaznamek. Glede na vsebino diska pa predvideva, da je računalnik uporabljala pretežno Jakličeva žena. Poleg Godniča, nekdanjega vodilnega v podjetju S&T, so v tej zadevi obtoženi še nekdanji predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič, nekdanji vodilni v S&T Sašo Berger, nekdanji član uprave Vzajemne Franc Henigman ter pravni osebi S&T Slovenija in M-Kontakt.
Jaklič naj bi kot prvi mož Vzajemne preplačal naročene storitve pri S&T Slovenija, od njih pa v zameno dobil več kot 550.000 evrov. Vse se je začelo leta 2004, ko je Vzajemna pod vodstvom Jakliča s S&T Slovenija sklenila krovno pogodbo in pri njem naročila vzpostavitev lastnega informacijskega sistema.
Ni knjige, ni Jakliča
Denar naj bi potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu podjetja M-Kontakt. To naj bi bilo po oceni preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, ki ga je nato prelilo v nepremičnine na Korčuli. Sicer pa je sodnik Boris Gabriel Hrovat opozoril Jakličevega zagovornika – Jakliča namreč na današnjem naroku ni bilo –, na Jakličev neustrezen odnos do sodišča.
Prejšnji teden je Jaklič na obravnavi bral knjigo z naslovom Me imata kaj rada
.
