Rudnik že dolgo zaprt,
 za njim strašijo strupi

ZAGORJE OB SAVI – Osemdesetletna Leopolda Kreže stanuje v hiši sredi znojilskega brega na domačiji, ki ji pravijo Psaren po nekdanji pisarni upravitelja posestva gamberškega graščaka. Pot mimo domačije se spušča k potoku Kotredeščici in opuščenemu rudniku. Leopolda je med redkimi vaščani, ki še znajo kaj povedati o rudniku antimona: »Med prvo svetovno vojno je gotovo še obratoval, saj je tudi moj oče dol delal. Po tistem so ga zaprli in oče je moral v Rajbelj. Po drugi vojni so ga spet odprli, le za kratko. Od nekod so prišli delavci, postavili barako, imeli so svojo gospodinjo. Ljudje so kar malce s strahom govorili, da bodo kopali antimon pa svinčene krogle delali. Rudniško jalovino so za potokom kipali v nasip, ki ga je odnesla že povodenj 1994. Zaradi plazov in vdorov je iz opuščene jame vedno tekla rjavkasta voda, verjetno še zdaj.«

Jalovino k izviru

Rudnik je na zemljišču, katerega zdajšnji lastnik je Leopold Režun. Njegov stric Franc, pravili so mu Tač, naj bi na svojo roko kopal še po zaprtju. Govori se, da je Tača nekdo prijavil oblastem. Tač naj bi se branil, da je nepismen, pa zato ni vedel, da ne bi smel kopati. Vseeno naj bi ga sodnik nekaj kaznoval.

Pri Režunovih nas sprejmeta dva Leopolda, oče in sin. Oče pove, da so antimon kopali tudi Pod zidom na Trojanah in v Lokah: »Antimon uporabljajo za barvo. Nekajkrat so prišli ponj iz izlaške Keramike s kombijem, stric jim ga je nakopal. Sicer pa rudnik po drugi vojni ni obratoval, le iz geološkega zavoda so ga raziskovali, nato pa zaprli vhod, ga ni več niti prepoznati.« Rudniško jalovino sta dve poplavi odnesli do Kotredeža, a so jo lani v tednu dni s tremi tovornjaki pripeljali nazaj, še malo višje v hrib, in jo uporabili za obsipanje in obzidanje potočne struge.

O strupih zaradi rudnika se je začelo govoriti šele v zadnjem času. Zanimivo je, da je že omenjeni stric, ki je po šihtu občasno še kopal rudo, dočakal častitljivih 93 let.

Vzorce so lani prišli jemat tudi iz rastlin nad nekdanjim rudnikom, povesta Režunova: »Kot so nas seznanili, izmerjena vsebnost antimona presega opozorilno vrednost, ne pa kritične. Podobno velja za arzen.« Preiskovanje morebitne zastrupljenosti Režunovi zelo podpirajo, sin pa doda, da dokler v potoku živijo raki, ne pričakuje posebno vznemirljivih razkritij.

Pojesti ali ne

Prva, ki je dala v analizo rudniško jalovino, naplavljeno na njive in vrtove pod njeno vasjo, je bila sanitarna inženirka Nevenka Ostanek iz Kotredeža: »Prve poplave so bile 1994., tedaj je v Jesenovem odneslo hišo, ponovne pa septembra 2010, ko je ob samodejni zajezitvi grabna naplavilo pol metra sipkega drobcenega materiala, podobnega svižu.«

Sviž v teh krajih pravijo mivki: »Vzela sem tri vzorce – čisto naplavino, takšno z njive in prvotno prst iz globine. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je z informativno analizo ugotovil, da je vsebnost težkih kovin kot tudi antimona v normativih, v vzorcu čiste naplavine pa je kritično mejo presegel arzen!«

Po razkritju izsledkov so se vsi, ki jim je naplavilo njive in vrtove, spraševali, kaj s pridelki. Naj jih jedo ali ne? Vprašali so na mnogo naslovov, konkretnega in prepričljivega pojasnila niso dobili.

Pritisnili so tudi na Agencijo RS za okolje, ta upravlja potok, ki je v državni lasti. Arso naj bi naplavine odpeljal, in jih je res. Nazaj v Znojile, kjer so tudi z njimi prav zgledno uredili in utrdili strugo Kotredeščice. Seveda skupaj s čezmernim arzenom.

Voda je neoporečna

Občina Kotredežanov ni pustila na cedilu. Inštitut za okolje in prostor je lani avgusta po naročilu Občine Zagorje ob Savi vzorčil tla na 60 lokacijah po dolini. Na občinski spletni strani so zapisali: »Rezultati, objavljeni v novembru 2012, so pokazali visoke vsebnosti arzena v tleh.«

Na srečo je novembrsko preverjanje vzorcev pitne vode iz zajetja Kotredež, vrtine Kotredež, zajetja Rove, zajetja Lošč in iz manjših vodovodnih sistemov pokazalo, »da je pitna voda glede na preskušane parametre skladna z zahtevami v okviru opravljenih preskusov« ter brez povečane vsebnosti arzena.

Ugotovitve decembrskega inšpekcijskega nadzora stanja obremenitev tal, suhe in silažne krme ter kmetijskih pridelkov (ječmen, krompir) z arzenom, antimonom in težkimi kovinami pričakujejo v kratkem. Na podlagi teh bodo izdelali oceno tveganja za zdravje ljudi na prizadetem območju.