Romi razdejali lokal, prihaja novi Ambrus?

GROSUPLJE – »Bilo je mirno, luštno popoldne, igrali smo tarok za mizo, ko se je kar naenkrat začelo. Eden ga je pljunil, potem pa so že bili v zraku kamni in stoli,« je zgroženo začel opisovati množični napad Romov iz grosupeljskega naselja Smrekec na priljubljeni družinski lokal Pupa pub eden izmed štirih gostov, ki so se v petek zvečer nič hudega sluteč znašli sredi prave drame.

Ker trem mladoletnim Romom v lokalu upravičeno in v skladu z zakonom niso hoteli postreči z alkoholno pijačo, je sledilo ekspresno maščevanje približno dvajseterice, ki je napadla osebje in goste lokala. Zgolj prisebnosti zaposlenih v lokalu, ki so hitro zaklenili vrata, se gre zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega, nastala je materialna škoda, en človek pa naj bi bil lažje poškodovan. Šlo naj bi za organiziran napad Romov na lokal, ki se v tem kraju ni zgodil prvič.

V lokalu za družine

Grosupeljski Pupa pub, ki je v isti stavbi kot znamenita odvetniška pisarna Čeferin – ta je, kako ironično, med drugim pro bono zastopala tudi najbolj znano slovensko romsko družino Strojan –, slovi kot lokal, prijazen do otrok. Z velikim otroškim igriščem pred vhodom si za stranke želijo predvsem umirjenih družin. A je bilo vzdušje v njem v petek okoli 19. ure vse prej kot umirjeno. Gruča Romov je razbijala inventar, napadla zaposlene in goste, razgrajala naokoli! Očividci pravijo, da so se obnašali kot stekli psi.

»Prosim, da ne napišete mojega imena, saj lahko pridejo nazaj in se znova maščujejo,« nas je prosila ena izmed zaposlenih v lokalu, ki nam je opisala petkov napad. Enako sta nas prosila tudi eden izmed gostov in še eden od zaposlenih. Strah med ljudmi v Grosuplju pred romsko populacijo je namreč velik, že zelo velik, saj nasilju in kaznivim dejanjem, ki se v zadnjih letih stopnjujejo, ni videti konca. »Policisti pravijo, da nimajo pooblastil, ukrepati pa ne smejo tudi zaradi komande od zgoraj!« svoj strah utemeljujejo Grosupeljčani.

V Grosuplju naj bi se nasilje Romov stopnjevalo predvsem v zadnjih treh letih. Med drugim se vsako leto zgodi tudi napad na lokal. Lani so tako napadli lokala Karantanija in Flamingo. »To je nekakšna njihova folklora,« pravi mlajša Grosupeljčanka, ki dodaja: »Ljudje se bojijo, nihče si jim nič ne upa.«

Tudi zaradi primerov, kot je bil petkov, ko so trije mladoletni Romi, stari 15 ali 16 let, sedli za mizo v Pupa pubu in zahtevali alkohol. Natakarica jim ga ni hotela postreči, vendar si jim tega ni upala povedati. Zato je prosila enega izmed zaposlenih, ki ni bil v službi, a je bil v lokalu, naj jim to pove. Še v istem trenutku, ko so izvedeli, da ne bodo pili, ga je eden izmed trojice pljunil v obraz in proti njemu zamahnil s stolom. Kmalu so proti zaposlenemu poleteli še drugi stol, sladkornice in kamni. Medtem ko sta se dva izmed napadalcev umaknila iz lokala, je zaposleni glavnega napadalca prijel za vrat in ga položil na tla. Vendar mu ga ni uspelo zadržati do prihoda policistov, saj ga je obvladani tako močno ugriznil v prst, da ga je izpustil, sam pa je končal v bolnišnici, saj ima prst zatečen v debelini klobase. »Boji se, da ne bi dobil hepatitisa ali česa podobnega!«

Domačine
 vse bolj strah

In potem se je začelo! Da je šlo za organizirani napad, se je izkazalo že čez dve minuti, saj je na drugi strani proge čakala petnajsterica Romov, ki je po klicu takoj pritekla in začela razbijati. Ker so se osebje lokala in gostje zaklenili v notranjost, so z dvorišča v prostor metali stole in kamne, tako da so razbili deset oken in napravili za nekaj tisočakov škode. »Grozno je bilo. Na srečo pa je vse skupaj trajalo samo pet minut, ker je policija zares hitro prišla in so se Romi razbežali. Res smo hvaležni policistom, da so prišli tako hitro. Prijeli so tri napadalce. Prepričani smo, da je bil njihov namen tukaj zgolj razbijati, saj so vedeli, da ne bodo dobili pijače. Se pravi, da so prišli z namenom poškodovat ljudi in naredit škodo. Na srečo so bili v lokalu takrat samo štirje gostje, drugače bi se lahko zgodilo še kaj hujšega. Razlog za napad naj bi bil v dejstvu, da so Romi že ves dan popivali naokoli, ker je eden izmed njih prišel iz zapora. In to so morali proslaviti!«

Tudi eden izmed gostov, ki se je med napadom znašel v lokalu, je bil v šoku: »Veste, kako je tu: danes razbijejo ta lokal, drugič je na vrsti naslednji! Pri Bučarju je eden čez šank skočil, da je zgrabil lastnika. Ta mu je komaj ušel. Še čevlje je izgubil, ko je bežal. Mi je rekel, da če bi ga ujel, bi ga ubil. Brez razloga.« Zaposleno v lokalu sicer preseneča, da pristojni ne ukrepajo: »Če bi moj otrok naredil kaj takšnega, bi mi ga vzeli, pa še škodo bi morala plačati, njim pa ne bo nič. Tukaj smo že imeli primer, da je prišel Cigan in oklofutal vse stranke. So ga zaprli, ampak čez en mesec je bil spet zunaj. Oni vedo, da jim nihče nič ne more, zato to počnejo. Pri nas pred zakonom nismo vsi enaki!«

Natakar, ki so ga Romi v preteklosti že napadli z nožem, ker jim ni hotel postreči alkohola, opisuje strah, ki se naseli vate, ko te napade množica podivjanih ljudi: »Ženska, ki je delala za šankom, je jokala kot dež. Bila je res prestrašena. Nihče ne more oceniti tega stresa, ko si ogrožen. Ko ti 15 ljudi hoče nekaj narediti in ti razbije lokal, si v stresu, ker ne veš, ali imajo pri sebi morda celo orožje.« Pritrjuje mu tudi druga zaposlena v lokalu: »Ni takšna škoda zaradi tistih deset šip, ki so jih razbili. Škoda je, da ustrahujejo stranke, Grosupeljčane. To zdaj vsi vedo. Mi pa si tu želimo mirnih gostov, predvsem otroke in družine.«

Prav zaradi nasilja in tatvin so prebivalci blokovskega naselja Sončni dvori, ki leži tik ob romskem naselju Smrekec, začeli zbirati podpise za ureditev nevzdržnega položaja. Mimoidoči Grosupeljčan ob tem tragikomično pripomne: »Mislim, da je treba malo davke dvigniti in dati Romom še malo več podpore.« Nato pa se je vseeno zresnil: »Nekaj je treba ukreniti, drugače se bo tukaj kmalu zgodil drugi Ambrus! Toliko časa se že čaka in res bo nekdo od nedolžnih nastradal brez potrebe. Potem bodo vsi spet pametni!«