DRAVOGRAD – V nedeljo nekaj po pol enajstih dopoldne je v Bukovski vasi močno počilo. Pok se je razlegel od hiše, ki stoji ob glavni cestni povezavi med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Slišalo se ga je daleč naokoli. Mnogi so pomislili, da v bližnjem gozdu streljajo lovci, a ni bilo tako. Eksplodirala je mina, ki jo je razneslo v rokah 54-letnega Romana Hojnika, prijatelji so ga največkrat klicali Lato. Bil je velik ljubitelj in zbiralec starin, insignij, uniform, vojaških predmetov in tudi spominskega orožja, kar je bilo zanj usodno.
Priselil se je lani
Nesreča se je zgodila, ko je tega jutra na dvorišču stanovanjske hiše čistil minometno mino iz obdobja druge svetovne vojne. Razneslo mu jo je v rokah. Nihče ne ve, zakaj in kako. Reševalci niso imeli več kaj storiti. Morda je bilo eksplozivno telo že dotrajano, morda poškodovano, morda je bil kriv hipec nepozornosti (preiskovalci so takoj izključili možnost vpletenosti druge osebe). Čeprav sta celotna Bukovska vas in njena širša okolica slišali eksplozijo, je večina šele proti večeru izvedela, kaj se je pravzaprav zgodilo z Romanom. Seveda so bili sokrajani globoko pretreseni. Čeravno se je v kraju naselil šele lani, jim ga je že uspelo dobro spoznati. Če ne kako drugače, pa zato, ker je redno hodil naokoli in spraševal po starih predmetih, zanimali so ga kovanci, odlikovanja, pa če se je kje dalo dobiti kakšno starinsko sabljo ali vojaški nož, je bil tudi zelo vesel. Tu in tam se je z detektorjem kovin napotil v gozd v upanju, da bi se dokopal do kakšne pomembne najdbe. Zbirko starin je hranil v kletnih prostorih hiše, kjer je policija (na kraj dogodka so prihiteli tudi pripadniki bombne enote) v okviru preiskave opravila ogled zbirke starega orožja. Ugotovili so, da gre za spominske kose, za katere je imel Roman vsa potrebna dovoljenja, kakor se za pravega zbiratelja spodobi.
Priljubljen
in kolegialen
Lato bi se v nedeljo popoldne moral udeležiti malonogometnega turnirja v Mislinji. »Več kakor dvajset let je bil član našega Športnega društva Šmiklavž. V ekipi je bil napadalec. Sodelovati bi morali na turnirju, ki so ga pripravili v okviru dvajsetega srečanja Cerkve Šentilj. Ko smo izvedeli za tragedijo, smo udeležbo seveda odpovedali. Vsem nam je zelo težko, saj je bil priljubljen, kolegialen in zelo radi smo ga imeli. V našem moštvu, ki ga zdaj pomlajujemo, ni bil najstarejši, kajti imamo obrambnega igralca, ki bo kmalu napolnil 80 let,« pove vodja tega koroškega veteranskega moštva.
Eden od njegovih soigralcev je razložil, da se je Roman po ločitvi preselil s Podgorja pri Slovenj Gradcu v Bukovsko vas pri Dravogradu, kjer je s partnerico kupil hišo in jo obnavljal. »Daleč najbolj so ga zanimale starine, ki jih je hranil v kleti, in nogomet. Ni dolgo, kar smo se dogovarjali, da bi pripravili spoznavni večer, saj njegove nove partnerice še nismo spoznali.« Roman je bil samostojni podjetnik. Na starem naslovu v Podgorju je še vedno registrirana njegova restavratorska in preparatorska dejavnost.
Je hotel odstraniti eksplozivno polnjenje?
Iz obdobja druge svetovne vojne izhajajo številne minometne mine, ki so tarča zbirateljev, predvsem pa bombnih tehnikov in posebnih enot, usposobljenih za odstranjevanje eksplozivnih teles. Kakor so nam povedali poznavalci, zbiratelj v nobenem primeru doma ne bi smel imeti mine, v kateri je še vedno eksplozivno polnjenje. To je največkrat trotil, ki je tipično vojaško razstrelivo. Hramba takšnih predmetov je pogosto smrtno nevarna, saj bi v primeru visokih temperatur ali požara lahko hitro eksplodirali. Podrobnosti okoliščin Romanove smrti bo pokazala preiskava, kajti specialisti lahko iz ostankov, predvsem zadnjega dela mine, ugotovijo vrsto in izvor eksplozivnega telesa. Zadka, kjer so peresca, pri eksploziji ne raznese. Prav mogoče je, da je Roman nameraval mino odpreti in jo izprazniti, bodisi se prepričati, ali še vsebuje polnjenje. Mina ima jekleno ali železno telo, njen sestavni del je tudi vžigalnik, ki je – tako pravijo strokovnjaki – najbolj nevaren. Nevarni predmeti pa ne spadajo v domače zbirke. Postavlja se še vprašanje, kako je bila usodna mina skladiščena ter kje je dobil oziroma našel več kot 70 let star in za zbiratelje dragocen kos iz vojaškega arzenala.