NOVO MESTO – Dober mesec je minil od serije vlomov na območju Trške gore in Kamenske gore, ko so nepridipravi v samo eni noči vlomili v kar 20 zidanic. Kriminalisti in policisti se še vedno ukvarjajo s primerom in po neuradnih informacijah naj bi bili storilcem že blizu, saj naj bi takoj po vlomih zavarovali sledi več oseb, te pa naj bi vodile nedaleč od Novega mesta, tudi v največje romsko naselje na Dolenjskem, Brezje.
So pa policisti s prijetjem dveh vlomilcev sredi februarja razrešili šest vlomov hkrati, obtožena, ki sta na sojenje čakala v priporu, pa sta pred dnevi stopila tudi pred roko pravice. Po sodbi sta lahko odšla novim dogodivščinam naproti, saj sta bila obsojena na pogojno kazen!
Polni žepi zlatnine
Danijela Novak in Toni Radulović sta Hrvata, Roma po narodnosti. Ona živi v Veliki Gorici, ki je od slovensko-hrvaške meje oddaljena 50 kilometrov, on v Vinkovcih, 300 kilometrov od meje. A kljub kilometrom očitno dobro poznata dolenjsko deželo, saj sta se tu večkrat zadrževala z jasnim ciljem, da bi vlamljala in kradla vrednejše predmete. Prvič že v drugi polovici januarja, ko sta vlomila v dve hiši v Novem mestu v ulici Pod Trško goro. Na tatinski pohod sta se odpravila sredi dopoldneva. Hiši sta bili zaklenjeni, zato sta vlomila skozi vhodna vrata. V prvi hiši sta preiskala vse prostore in našla poročni prstan lastnika in zlato kravatno iglo ter povzročila za vsaj 2000 evrov škode, iz druge pa nista odnesla nič, saj nakita in denarja tam ni bilo.
Na Dolenjsko sta spet prišla čez dva tedna, tokrat v Puščavo pri Mokronogu. Popoldne sta poskušala vlomiti skozi okno kopalnice, a je bil okvir okna zanju pretrd oreh, tako da jima ni uspelo priti v hišo. Čez en teden sta se ustavila v Trebnjem, kjer sta imela več sreče. V zaklenjeni hiši, v katero sta prišla s silo, sta našla devet zlatih verižic z obeski in kamni, 10 zlatih prstanov s kamni, dva uhana, tri zlate zapestnice, pa še zlato od zoba, vsega je bilo za vsaj dva tisočaka. Le dva dni pozneje, 11. februarja, sta se odpravila v Dolenje Kamence pri Novem mestu. V hišo, v kateri dopoldne ni bilo nikogar doma, sta najprej poskušala priti skozi balkonska vrata in okno kuhinje, a jima ni uspelo, nato pa sta s silo odprla okno dnevne sobe. Našla sta precej zlatnine. Slab teden pozneje, spet je bilo dopoldne, sta si za tarčo izbrala še eno hišo v Trebnjem. Lotila sta se že zaklenjenih vhodnih vrat, ko ju je opazila lastnica in ju prepodila. Hitro je stekla policijska akcija in tatiča so že pol ure pozneje policisti ulovili v Novem mestu. Več dokazov ju je povezovalo z omenjenimi vlomi, tudi sledi obuval, pa uporaba telefona na Dolenjskem, storilca pa sta dejanja tudi priznala.
Pogojna ali zapor?
Predobravnavni narok – obtožnica jima je očitala tri kazniva dejanja velike tatvine in tri poskuse kaznivega dejanja velike tatvine – je potekal hitro, saj so se višji državni tožilec Srečko Hočevar in odvetnika o kazni pogajali že prej. Resda sta bila oba obtožena že predkaznovana, ona v Franciji in Španiji, on v Franciji, a kljub temu so dosegli dogovor, da bo že pogojna kazen dve leti zapora v preizkusni dobi treh let dosegla svoj namen.
»Eden od ciljev, ki smo mu sledili v tej zadevi, je, da dobijo oškodovanci povrnjeno škodo. Najboljši način je, da se obtoženima izreče pogojna kazen s pogojem. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, jima bo izrečena efektivna dveletna zaporna kazen. Če bi jima sodišče takoj izreklo efektivno zaporno kazen, morda 8 mesecev, bi bila možnost, da oškodovanci dobijo povrnjeno škodo, minimalna,« je razloge za pogojno kazen pojasnil višji državni tožilec in vodja novomeškega tožilstva Srečko Hočevar. Sicer pa sta bila obtožena v priporu skoraj tri mesece in grozi jima takojšen preklic pogojne, če ne bosta izpolnila pogojev, ki jima jih je postavil sodnik Boris Kodrič: v štirih mesecih morata dvema oškodovancema plačati premoženjskopravni zahtevek (vložila sta ga le dva oškodovanca), bremeni pa ju tudi stranska denarna kazen – vsak bo moral v štirih mesecih plačati 500 evrov.
Resda bosta storilca kaznovana že s tem, da bosta morala plačati škodo in denarno kazen, a se postavlja vprašanje, ali se kljub temu, da nad njima visi pogojna kazen, ne bosta, seveda veliko previdneje, vrnila krast v naše kraje. Bi bila morda zato na mestu stranska kazen izgon tujca iz države? »Kazenski zakonik (KZ-1B) ne pozna kazni izgona tujca iz države. Zato kazni izgona tujca iz države sodišče ne more izreči. Izgon tujca iz države je poznal prejšnji kazenski zakonik, ki je to predvideval v svojem 34. členu poleg zapora, denarne kazni in prepovedi vožnje motornega vozila.«
