Revice poseksale vse, tudi avtobus Kitajcev

LJUBLJANA – Kdo ve, koliko slovenskih moških je moralo zaradi – po njihovem zagotovo – nepridipravih policistov dolgočasne večere začeti preživljati v družbi zakonskih partneric, namesto da bi se pod pretvezo veliko dela v službi vsaj tu in tam izmuznili od doma ter poiskali vroč objem Julije, Ecaterine, Victorie, Alone, Olge, Vladimire, Anne, Aline, Yanaris, Katarine, Cecilie, Ester, Lucie, Nadejde ter še na desetine drugih vzhodnjaških in latinskoameriških dolgonogih lepotic, ki so bile bojda neprimerno privlačnejše od dam, ki so jih čakale v domačih posteljah.

Do novembra 2012 je bilo za posteljne avanture za plačilo poskrbljeno v nočnih lokalih Cabaret na Turjaku, v Boleru v Trebnjem in v Antoniu v Komnu, potem pa so torej prišli policisti in oznanili, da je to, kar se dogaja pri njih, trgovina z ljudmi, ki je po naši zakonodaji prepovedana, ter zaprli lokale. Po maratonski sodni preiskavi so zdaj tožilci vložili več kot 140 gosto tipkanih strani dolgo obtožbo proti peterici, ki naj bi se šla nezakonit posel, če in ko bo ta pravnomočna ter se bo primer preselil v kazenske klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, pa jim bo pretilo po do 15 let zapora.

Z naslova spolnih odnosov 1,3 milijona

Glava kriminalne združbe naj bi bil 55-letni Komenčan Milan Zupančič, sicer lastnik Antonia in Bolera, njegov pribočnik pa 44-letni Novogoričan Darko Vukomanović, ki je organiziral prihod tujk v Slovenijo, jih pričakal, nastanil v lokalih, urejal potrebno dokumentacijo ter skrbel, da se bodo dekleta prostituirala in da bodo stranke za nežne trenutke z njimi tudi plačale.

Ker pa je bil Vukomanović očitno prezaposlen z logistiko, je moral tudi on imeti svoje podrejene, ki so v lokalih poskrbeli, da vse teče po volji glavnega šefa Zupančiča. Sam je namreč skrbel le za posle v Antoniu, 51-letnega Logatčana Zlatka Galijaševića je dal za vodjo Cabareta, 32-letni natakar iz Ljubljane, Zlatko Plajnšek, pa je šefoval v Boleru.

Vodje lokalov so se dobrikali strankam ter jim dopovedovali, da so lepotice pri njih uradno zaposlene kot barske plesalke, a bodo rade volje potešile tudi njihove najbolj divje želje. Posel je bojda cvetel, dekletom ni preostalo drugega, kot da so pridne kot mravljice, osebje pa je moralo vrhovnemu poglavarju Zupančiču vsako jutro poročati o prometu ter mu izročati izkupiček.

Organi pregona so prepričani, da je ta samo od novembra 2010 do razbitja združbe dve leti pozneje zaslužil najmanj dva milijona evrov. Do te cifre so očitno prišli s posredno pomočjo petoobtožene v zgodbi – gre za 39-letno Novogoričanko Jasno Vukmir, ki je po obtožbi skrbela za računovodske storitve –, so celo skoraj do evra natančno izračunali, od kod Zupančiču nelegalna milijona. Povzemimo v računovodskem jeziku: z naslova spolnih odnosov v višini 1,36 milijona evrov, z naslova vračanja neto plač z dodatkom na prehrano v znesku 437.225 evrov, z naslova nedoseganja norme konzumacije pijač v višini 169.200 evrov ter z naslova odškodnine za letni dopust v znesku 39.200 evrov.

Seksaj, pa če še tako smrdi!

Kot so dekleta trdila pozneje, se jih je velika večina prostituirala proti svoji volji, iz Ukrajine, Moldavije, Češke in celo Dominikanske republike so prihajale, misleč, da bodo z nekaj krpicami na sebi le poplesovale ob drogovih. Toda resnica je bila drugačna. Šefi so prodajali njihova telesa v sobah nad lokali za 150 evrov na odnos, če jih je gost hotel odpeljati kam drugam, pa je bilo še 50 evrov dražje. Uradno je bilo vse zakonito, računi so bili namreč izdani kot spremstvo ali tako imenovani lady drink.

In čeprav naj bi dekletom od stranke ostalo po 100 evrov, jih je v pogovorih s policisti večina potožila, da od vsega skupaj niso imele skoraj ničesar. Same so morale plačevati za nastanitve v sobah, za čiščenje lokalov ter plačevati kazni za prekrške, ki so si jih šefi kar sproti izmišljali. Teden dni dopusta jih je stal 100 evrov, če niso dosegle norme v lady drinkih (od 160 do 180 plačanih pijač na mesec), jih je prav tako doletela denarna kazen, od plač, ki so bile nakazane na njihove bančne račune, pa so morale v povprečju vračati več kot 370 evrov.

Med strankami so bili kajpak tudi taki moški, ob katerih je nesrečnicam že ob pogledu nanje postalo dobesedno slabo. »Nočeš?« je vprašal šef. »Kazen.« Iz denarnice so morale bankovce vzeti tudi, če niso hotele biti na voljo šest do deset nočnih ur ali celo vseh 24 ur dneva, če je tako pač naneslo. Dežurstva so vsak dan trajala od 16. ure naprej, na to, da katere ob koncih tedna – ko je tudi gostov največ – ne bi bilo na delovnem mestu, pa kajpak niso smele niti pomisliti.

Kitajci so bili za, županov sin tudi

Kot smo po razbitju domnevne kriminalne združbe izvedeli iz krogov blizu preiskave, bi na sodnem procesu utegnile v javnost pricurljati marsikatere pikre podrobnosti izza zidov Antonia, Bolera in Cabareta. Ko so denimo nekega dne prisluškovali Galijaševiću na Turjaku, ga je klical neki šofer, češ da ima poln avtobus Kitajcev, »ki so vsi za«, zato jih bo v zameno za provizijo pripeljal v Cabaret.

Tudi Plajnška v Trebnjem je doletel klic zaradi Kitajcev, ki bi se radi družili. Gogi ga je klical, da bo člane kitajske delegacije iz Ljubljane pripeljal v Bolero, tam pa mu je v zameno obljubil »20 evrov provizije po glavi«. Za katero kitajsko delegacijo je šlo, pristojni zagotovo niti niso raziskovali, okrog tega časa, bilo je to junija 2012, pa se je denimo pri nas mudil visoki obisk iz kitajske province Henan s podšefom partije Wangom Pingom na čelu.

Še za eno zanimivo prigodo je bilo slišati iz teh lokalov. Skrivnosten klic je doletel Vukomanovića, da si trije fantje želijo večerjo (ženskih teles, torej) in šampanjec; in to v največji možni intimi, da jih ne bi slučajno kdo videl ter vsega skupaj spravil v javnost. Vukomanović je postavil ceno 253 evrov na osebo, ko pa so gostje prišli, se je bojda lopnil po glavi, saj je bila med njimi tudi premožna in znana oseba, zato bi lahko mirne duše zahteval še več denarja. Poznavalci so nam prišepnili, da je šlo za sina enega od slovenskih županov.