Resnikov morilec ni
 rešil naročnika umora

LITIJA – Zaman je Drago Šter svoje najverjetneje poslednje upanje iskal v Igorju Bavdku, ki je tudi na seji ljubljanskega višjega sodišča ponovil spremenjeni zagovor: »Šter meni ni nikoli rekel, naj tega človeka ubijem ali ga moram ubiti.« In Bavdek zaman rotil višjo sodno instanco, naj mu vsaj ona verjame, da je njegova žrtev prva izvlekla pištolo, on pa se je le branil s serijo strelov, ki se je niti ne spominja.

Idejni oče, 
naročnik in plačnik

Če ju ne bo uslišalo niti vrhovno sodišče, bodo s pravnomočno sodbo propadle njune pobožne želje, da bi Štera popolnoma oprali vpletenosti v zločin, Bavdka pa spoznali kvečjemu za krivega dejanja v silobranu in mu izrekli milo kazen. Sodba višjega sodišča je namreč potrdila okrožno: 48-letni Šentjurčan Bavdek bo za uboj 45-letnega Litijana Tineta Resnika sedel 14 let in pol, 49-letni Litijan Šter kot naročnik in plačnik njegovega smrtnega greha pa le pol leta manj.

Edina zgodba, ki je prepričala dve sodni instanci, ostaja tista, ki jo že od vsega začetka ponujajo organi pregona storilcev kaznivih dejanj: Bavdek je 7. novembra 2011 v Tepah pri Litiji streljal na bežečega Resnika, ena od petih krogel je temu skozi hrbet prestrelila srce. Za umor ga je najel Šter, ki mu je ponudil, naj za denar obdela Resnika, ki ga je treba pretepsti in streti. Ob tem ga je opozoril, da je Resnik nevaren, zato sta se dogovorila, da bo treba uporabiti pištolo. Šter je Bavdku pokazal, kje Resnik živi v Litiji in kje v Tepah ima počitniško hišico. Plačal mu je 3000 evrov, po opravljenem poslu pa še 19.000.

Šter je enkrat sicer popolnoma razbremenil Bavdka, češ da mu je ta le rekel, da Resnik posoja denar, potem pa ga je kar sam poiskal. »Resnik mi je posodil 10 tisočakov, ko sem mu vrnil, pa je zahteval še 40.000 za obresti. Potem mi je grozil, da me bo ubil, mi poškodoval ženo in otroka,« je razlagal Bavdek in vztrajal, da tistega dne oborožen s pištolo in teleskopsko palico v Tepe ni šel z ubijalskimi nameni, a mu je počil film, ko je Resnik izvlekel pištolo in ga preteče vprašal: »Kaj boš s to palico, te ubijem, reva?«

Že na okrožnem procesu je zaključil podobno kot na višjem, da »Drago Šter nima zveze s smrtjo. Ne Šter ne kdor koli drug.« A obveljala je tista, ki jo je povedal, ko si je o vsem skupaj malce premislil. Dejal je, da Resnika sploh ni poznal in da je bil Šter tisti, ki mu je posodil 3000 evrov, a mu jih ni mogel vrniti, in da je bil Šter tisti, ki mu je pretil. Nekega dne mu je bojda rekel, da ima problem z Resnikom. »Da grozi njemu in njegovi družini, da posoja denar, da je vse, samo človek ne, da prireja pasje borbe, pobija pse, pretepa ljudi, svojo ženo in da je skrajno maščevalen.«

Nadaljevalo se je torej tako, kot zatrjuje tožilstvo, sklepajo slovenski kazenski sodniki. Šter je nato naročil Bavdku, da mora oditi v Tepe in Resnika ustreliti ne glede na posledice. Šter je torej idejni oče, naročnik in plačnik Resnikovega umora, zato si ne zasluži precej nižje kazni kot tisti, ki je v rokah držal pištolo.

Ne braniš se s streli v hrbet

Tudi Bavdkovi teoriji o tem, da je Resnik vanj prvi nameril pištolo – orožje so v Tepah, čakajoč na policiste, skrili njegovi sorodniki ter prijatelji – in da se je s streli le branil, se v hramih pravice le cinično nasmihajo. »Vsi se bojijo pričati v mojo korist in v njegovo škodo. Resnikova sfera pač še vedno obvladuje Litijo, ljudi je strah. Ni res, da Resnik ni imel pištole, kot meni okrožno sodišče, imel jo je, njegovi ljudje so imeli več kot dovolj časa, da kraj počistijo. Jaz sem šel tja, da ga prestrašim, on je skočil name, pa sem se branil. Če me ne bi napadel, se ne bi zgodilo nič, zadel sem ga po nesreči,« je njegova zgodba, ki ji ljudje v črnih kutah ne verjamejo.

Višji sodniki raje pohvalijo prvostopenjske, kako pravilno so ocenili, da Resnikovi prijatelji niso imeli niti najmanjšega razloga, da bi skrivali pištolo, če bi ta res bila tam, je pa bil med preiskavo uboja na prizorišču najden boksar, in že dejstvo, da tega niso skrili, dokazuje, da niso spreminjali kraja zločina.

Kar je storil Bavdek, pa nikakor ne more biti silobran, saj je vendarle kristalno jasno, da je hotel in želel ubiti Resnika: »Kljub temu da je pokojni pred njim bežal, je direktno v njegovo telo izstrelil najmanj pet nabojev, pri čemer ni šlo za naključno, temveč za merjeno streljanje,« je stališče višjega sodišča v senatu, ki mu je predsedovala Stanka Živič.

Za ta postopek torej ni bilo pomembno, kakšen da je bil bojda Resnik, ali je res posojal denar za oderuške obresti, ali je res prirejal nelegalne in krvoločne pasje boje, edino pomembno je bilo, da je postal žrtev kaznivega dejanja.