KISOVEC – Po več neuspešnih iskalnih akcijah, v katere so bili poleg policistov in gasilcev vključeni potapljači, se je na območju Kisovca včeraj nadaljevalo brkljanje po potoku Medija, da bi morda le našli truplo tistega, za katerega so prepričani, da ga skriva bodisi ta potok bodisi reka, v katero se izliva, torej Sava. Vendar pa 52-letni Bojan Regancin iz Lok pri Zagorju, za katerega organi odkrivanja storilcev kaznivih dejanj sumijo, da je bil žrtev uboja, ostaja na seznamu pogrešanih oseb.
Se bo prikazal pri Vrhovem?
Na njem je ta možak, visok okrog 180 centimetrov, z rjavimi kratkimi lasmi, rjavimi brki, ki je bil nazadnje viden v Kisovcu in oblečen v modre kavbojke ter modro jakno, od 26. avgusta 2013. Tedaj so prijavili, da ga pogrešajo že dva dni. Da se je kar v zemljo udrl, je veljalo vse do 3. oktobra, ko so »ob 17.15 v prostorih NPU odvzeli prostost Sergeju Kvartiču, rojenemu 27. junija 1973, stanuje v Kisovcu, Trg Pohorskega bataljona, in sicer zaradi suma KD uboja – v zvezi s pogrešano osebo Bojan Regancin, za katero je bilo 26. avgusta prijavljeno pogrešanje na PP Zagorje. SKP sporoča, da gre za znanca in da obstaja sum, da je Kvartič na dan pogrešanja vzel življenje pogrešanemu. Danes je bil ponovno opravljen razgovor na GPU SKP, kjer je v razgovoru na poligrafu povedal določena dejstva, in zdaj obstaja sum, da je Sergej Kvartič storil navedeno dejanje. Kje je Bojan Regancin oziroma kje je njegovo truplo, za zdaj ni znano.« Tako je mož postave povzel uradno policijsko pisanje.
Čeprav so prav na podlagi zasliševanja Kvartiča dobili podatek, da je Regancinovo truplo najverjetneje v Mediji, ki je bila med njegovim izginotjem visoka en meter, ga torej še vedno iščejo zaman. Pa je sploh še v tem potoku ali ga že skriva Sava? je bilo naše vprašanje poveljniku PGD Zagorje mesto Marko Bokalu. »Truplo bi lahko odneslo vse do zapornice pri prvi savski hidroelektrarni nizvodno od Ljubljane, to je pri Vrhovem. Že več takih primerov je bilo. Kar priteče iz ljubljanske in zasavske strani, se najprej ustavi pri Vrhovem, čeprav je ena majhna hidroelektrarna tudi v Mediji pred izlitjem v Savo, a tam ni toliko možnosti, da bi ustavilo človeka.« In tudi tam so že iskali, a Regancina niso našli. Ga torej še nosijo vode ali so ga le dobro skrile ob pomoči kake korenine?
Če ni trupla, ni umora?
Ravno v času, ko je preiskovalna sodnica po preteku 48-urnega pridržanja v ljubljanski sodni palači zasliševala Kvartiča ter ga zaradi ponovitvene nevarnosti kajpak poslala v pripor, se večini Kisovčanov še niti sanjalo ni, da si je njihov sokrajan morebiti naprtil smrtni greh. So pa vsaj nekateri slutili, saj so videli, kako so Kvartičev dom na kisovškem Trgu Pohorskega bataljona 14 zasedli preiskovalci kaznivih dejanj in opravljali hišno preiskavo.
Sumljivo se jim je zdelo že dejstvo, da sploh ni on prijavil Regancinovega izginotja, čeprav je bojda pred tem živel prav pri njem. Ko so začeli Kvartiča njuni znanci vpraševati, kje je Bojan, pa se je začel ta zapletati v različne zgodbe in teorije. Po eni sta, denimo, 24. avgusta zjutraj v miru pozajtrkovala, potem je Bojan odšel in ga ni več videl. Po drugi pa ga je videl v Kisovcu, kako jo s knjižico poštne hranilnice maha proti pošti.
Na policiji je torej 'padel' na poligrafu, toda preizkušanje z detektorjem laži se pri nas ne sme šteti kot dokaz. Razlagal je, da sta se že večer prej sprla, nato pa ga je le pospremil do potoka, v katerega je Regancin padel čez škarpo. Pozneje je še enkrat predrugačil izjavo in jel zatrjevati, da mu je pijan in tečen Bojan tik ob potoku težil, ga napadel, on pa ga je malce odrinil z ramo, da se je zares znašel v Mediji, vendar je potem brez težav vstal ter se sprehodil po potoku. Odtlej ga ni več videl.
Kaj pa, če Regancinovega trupla ne najdejo nikoli?
Bo potem veljal rek Če ni trupla, ni umora? Sploh ne, a le, če policisti tožilstvu priskrbijo dovolj drugih dokazov, ki bi bili dovolj za obsodbo zaradi uboja. Saj ne bi bilo prvič. Desetletno zaporno kazen, denimo, prav zdaj prestaja Robi Matuha, ki ima na vesti srhljiv umor Žige Kastrina, čigar truplo počiva pod tonami smeti na deponiji na Barju. Iskati njegovo truplo bi bilo predrago in zaradi plinov tudi prenevarno. So pa preiskovalci ugotovili, da je Matuha Kastrina umoril 9. aprila 2006, ga po dveh dneh odvrgel v zabojnik za smeti, čez pa nametal nekaj odpadnih predmetov. Odpeljal ga je smetarski avtomobil, odvrgel na Barju, do razvozlanja zločina so minili meseci, kup na Barju je bil vse večji ... in postal je grob Robija Matuhe.
