Raztrgal brejo kravo, 
nato pokončal žrebe

BOHINJSKA BISTRICA – V vaseh pod Spodnjimi bohinjskimi gorami se zdaj že precej dobro zavedajo, da so dobili družbo. Kosmatinec, pod Orožnovo kočo so videli celo dva, ki sta šla za živino, je začel jemati stvari v svoje šape.

Nad neskoteno tele

»Dejansko se govori, da imamo v bližini enega medveda in medvedko z mladičem,« nam je povedal eden od domačinov in se spomnil, kaj se je zgodilo pred mesecem dni: »V Bariči dolini proti dolini Poljana je medved šel za čredo in se spravil nad brejo kravo. Ko jo je podrl na tla, ji je najprej požrl vime, nato je iz drobovja potegnil še nerojeno tele in mu odgriznil nogo. Pozneje se je do krave, ki jo je ugonobil, še vračal in se gostil z njo.« Na Rauharski planini, kot jo poznajo domačini, oziroma planini za Črno goro je gnal žrebe čez mostič tik do vrha smučišča Kobla, kjer ga je pokončal. V noči na četrtek pa je medved tik ob glavni prometnici v bohinjski konec, med vasicama Lepence in Bitnje, raztreščil čebelnjak in ga dodobra poškodoval.

Čebelje družine so letos precej oslabljene, medu ni veliko, saj je suša precej vplivala na bero, a je kosmatincu sladkoba zadišala, prišel je do čebelnjaka in z nekaj udarci podrl polovico domovanja čebel. Panj, ki se mu je zdel najbolj poln, je odvlekel skozi grmovje, zato da se je otresel večine jeznoritih čebel, in se nato spravil nad medeno satovje Tinkovega čebelnjaka.

Dobrih 200 metrov stran stoji Čučkov čebelnjak, drugi najstarejši v Sloveniji, ki je spomeniško zaščiten. Kot da bi medved vedel, da se ne spodobi iti nad tak objekt, je raje šel nad Tinkovega. Izvedeli smo še, da so kosmatinca opazili tudi na območju Pokljuke, v poznem torkovem popoldnevu je hlačal po gozdnih cestah proti Jelju.

Bojijo se za živino

Medved ali pa morda več njih so v nekaj dneh napravili precej škode, hkrati so z očitno prisotnostjo nagnali nekaj strahu v kosti prebivalcem naselij v okolici Bohinjske Bistrice, saj nimajo več prav nobenega posebnega strahu pred ljudmi. Ko so domačini videli, da so na teren poslali tudi posebno interventno skupno za take primere, so sklepali, da je položaj postal toliko napet, da je ogrožena varnost ljudi.

Gospodar Lovske družine Bohinjska Bistrica Silvo Odar o pojavu medvedov pove: »Kmetom žival naredi škodo, potem pa najprej kličejo nas, čeprav naj bi za vse okoli škode skrbela država. Pred desetimi leti smo občasno sledili medveda, zdaj ga vidimo vsak mesec. Nekaj se spreminja v njihovem vedenju, zaradi civilizacije se jim oži življenjski prostor. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo čez poletje na Gorenjskem sedem, nekateri gredo skozi naše konce samo spomladi, nekaj jih obstane.« Alpski prostor, kamor spada tudi bohinjski konec, je predviden kot območje, s katerega se bo medvedja populacija širila po Evropi: »Kmetje se bojijo za svojo živino. Skozi stoletja so pasli na odprtem, zdaj pa bodo morali, če bo medvedja populacija postala še nasilnejša, postavljati električne pastirje, kar seveda ne bo nikomur pogodu,« pravi Odar in dodaja: »K sreči se na našem koncu še ni zgodil konflikt med medvedom in človekom. Precej ljudi je videlo medvede v naravi, da bi se zgodil incident, pa ne pomnimo.« Silvo Odar meni, da kosmatinec nad človeka ne bo šel: »Medved se boji človeka. Menimo, da je medved iz Bitenj starejši in ima že razvit čut do človeka, ki mu ni prijeten za sobivanje. Mlajši, taki, ki gredo komaj stran od samice, pa znajo biti zoprnejši, saj so radovedni in iščejo svoj življenjski prostor.«

Najmanj štirje

Blaž Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije, območna enote Bled, je o primeru teh živali v Bohinjskem kotu povedal: »Vse dogajanje okoli medvedov spremljam že leta in lociram podatke, ki nam jih posredujejo ljudje, in tako dobimo sliko, kje in koliko jih je. To je stalni monitoring, ki se dopolnjuje. Kar se tiče števila medvedov, je težko povedati, koliko točno jih je. V Bohinju so bili zadnji mesec trije škodni primeri, prvi s kravo se je zgodil pred mesecem dni, na Kobli je bil žrebiček pokončan pred dvema tednoma ter ta čebelnjak v Bitnjah, včeraj pa smo od nekega lovca prejeli podatek, da naj bi poskušal medved odpreti še čebelnjak na Gorjušah, a mu to ni uspelo.« Černe po velikosti šape oziroma odtisa, ki ga je pustil medo na satovju, meni, da je težak okoli 150 kilogramov, kar pa je subjektivna ocena. Enak odtis je bil na vseh škodnih primerih do zdaj: »Na območju Črne gore so videli dva manjša medveda, medvedke ni bilo. Ta medved, ki je šel nad čebelnjake, je tretji, prejeli pa smo še informacijo, da so sredi avgusta nad Bohinjem videli še enega medveda, ki je tehtal okoli sto kilogramov. Ali so še vsi tukaj ali ne, ne moremo potrditi, saj je to odvisno od dnevnih migracij medvedov. V avgustu so bili videni štirje različni kosmatinci, to lahko potrdim, da jih je sedem samo na bohinjskem koncu, pa menim, da je podatek pretiran.«

Razlog za paniko? Černe odgovarja: »Ne vidim ga. Zadeve ne odstopajo od normalnih, saj hudih posebnosti ni. Če se bo škoda nadaljevala, bo treba razmišljati o nadaljnjih ukrepih. So ljudje, ki bi kosmatinca radi takoj pospravili, večina pa ga ščiti. Ne, res ni razloga za paniko. Medved je na tem koncu stalno prisoten, le škode, vsaj take, kot jo je v zadnjem mesecu, ni delal.«