Razkritje: obstajal naj bi seznam za ubijanje

LJUBLJANA – Na vsaka dva meseca okrožni, za njimi pa še višji sodniki, sporočijo dr. Milku Noviču, da do nadaljnjega ostaja v priporu, v katerem je že več kot 18 mesecev, nazadnje pa so to storili 7. oziroma 14. junija. Pripor mu periodično podaljšujejo iz razloga ponovitvene nevarnosti. Ker je obtožen, da je 16. decembra 2014 umoril svojega nekdanjega direktorja na Kemijskem inštitutu dr. Janka Jamnika, po domače povedano to pomeni, da bi, če bi se znašel na prostosti, utegnil znova ubijati. Te dni pa je njegov odvetnik Jože Hribernik prav zaradi takega razloga za podaljševanje pripora vložil ustavno pritožbo, od ustavnih sodnikov pričakuje, da bodo ugotovili, da je nezakonit in da ukrep odpravijo.

Včasih malo siten in zajedljiv

Pripor je po mnenju specializiranih tožilcev, ki v tem primeru preganjajo Noviča, nujen ukrep, saj naj bi obstajal njegov tako imenovani seznam za fentanje, torej spisek ljudi, ki jim poleg Jamnika še namerava vzeti življenje. Da bi tak seznam zares obstajal, sicer Novič odločno zanika. Poleg okrožnih se očitno s tožilci strinjajo višji sodniki, ki v eni od zadnjih obrazložitev za podaljšanje pripora zapišejo, da ponovitvena nevarnost izhaja že iz okoliščine, »da je podan utemeljen sum, da je obdolženi zaradi maščevanja storil kaznivo dejanje, in je tako, ob upoštevanju njegove ugotovljene agresivnosti, podana nevarnost, da bi zaradi istovrstnih motivov kaznivo dejanje na škodo drugih zaposlenih na Kemijskem inštitutu, do katerih goji zamere, ponovil«.

Ko Noviču sodišča podaljšujejo pripor, se sklicujejo tudi na mnenje kliničnega psihologa in prič, ki naj bi izpovedovale o tem, da je že grozil z umorom. Toda odvetnik Hribernik trdi, da so bile zaslišane že vse osebe s fantomskega seznama in nobena ni govorila o tem, da bi ji Novič kdaj grozil ali bil agresiven, da bi se ga bala ali se zaradi njega počutila ogroženo.

V dokaz ponuja prepis zvočnega posnetka enega od primerov zaslišanja človeka z domnevnega seznama za fentanje Damirja M.

Odvetnik: »Ko ste izvedeli, da ste na nekem seznamu, ste to vzeli kot neko resno grožnjo ali tako, kot se temu reče, dnevno?«

Priča: »Ja, glejte. Midva se poznava zelo dolgo. Jaz sem bil na Kemijskem inštitutu v službi, mislim da od leta '83, on je bil tudi tam in malo ga poznam. Kot človeka. On je malo siten včasih, malo zajedljiv, ampak da bi bil med nama kakšen spor, da bi ta grožnja bila v tem smislu, kakor se zdaj to interpretira, mislim, da za mene ni.«

Odvetnik: »To se pravi, bil je zajedljiv, posmehljiv in tako dalje. Agresivec je bil kdaj?«

Priča: »Ne.«

Odvetnik: »Ste slišali, da bi komu kaj naredil? Ste se ga bali vi osebno?«

Priča: »Ne, jaz ne.« (Smeh.)

Mnenje kliničnega psihologa pa po mnenju Hribernika sodišča pri obrazložitvah ukrepov o podaljšanju pripora uporabljajo le parcialno in citirajo samo dele stavkov, ki so za Noviča na videz obremenjujoči, prebrani v celoti pa dobijo popolnoma drug pomen. »Tako na primer senat navaja, da iz mnenja izhaja, da so pri Noviču agresivna in maščevalna občutja, izpusti pa nadaljevanje stavka, ta se glasi, 'ki pa jih relativno uspešno nadzira, torej niso povezana s hujšimi duševnimi motnjami v smislu psihoze'. Senat nadalje navaja, da izvedenec dopušča možnost impulzivnega reagiranja na napetosti. V resnici je izvedenec zapisal: Agresivnost se pri njem praviloma izraža bolj v posredni, prikriti in besedni obliki. Zaključujem, da pri osumljencu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na prisotnost duševne motnje, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi, pri čemer mislim predvsem na telesna nasilna dejanja, usmerjena proti drugi osebi.«

Ali so Nemci kaj ugotovili in kaj?

Medtem je za sredo razpisano nadaljevanje maratonskega sodnega procesa in kdo ve, ali bo znova šlo le za formalno razpravo, kot je bila tista nekajminutna na začetku maja, ko je sodnica Špela Koleta sporočila le, da so z inštituta v nemškem Münchnu pozitivno odgovorili na prošnjo ljubljanskega okrožnega sodišča, da v njegovi odisejadi izdelajo balistično in fototehnično izvedensko mnenje. Morda pa so Nemci res že kaj naredili.

Njihovi odgovori bodo zagotovo določili usodo obtoženega Noviča, saj se morajo opredeliti glede kronskega dokaza specializiranega tožilstva, ki s pomočjo slovenskega izvedenca za balistiko Franca Sabliča trdijo, da so se smodniški delci na njem znašli tisti večer, ko naj bi v glavo ustrelil Jamnika, in se mu tako maščeval zaradi odpovedi, ki mu jo je ta izročil pred nekaj leti.

Novič pa trdi, da so bili delci, ki so jih po zločinu našli na njem, posledica kontaminacije z jakne, ki jo je imel pri sebi pred skoraj letom, ko je nazadnje uporabljal orožje na strelišču. Da je njegova teza povsem verjetna, se strinjata hrvaški izvedenec za balistiko Vojin Maštruko in Miran Čeh, vodja Centra za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo na Inštitutu Jožef Stefan. Ker pa ju je najela obramba, njuni mnenji na sodišču nimata dokazne vrednosti.

Od Nemcev je torej precej odvisno, ali bo Novič na koncu oproščen obtožbe umora zaradi maščevanja ali ga bo doletelo kar 30 let zapora. In ker je sojenje že skoraj končano, po mnenju odvetnika Hribernika pa so z zaslišanjem prič odpadli tudi morebitni strahovi o ponovitveni nevarnosti, se torej v ustavni pritožbi sprašuje, zakaj Noviču iz tega razloga sploh podaljšujejo pripor.

»Gre za samovoljno, napačno in diskriminatorno početje. Pripor pomeni hud poseg v ustavno pravico do osebne svobode. Izoliran je v zaprti javni ustanovi, v kateri je ves čas pod stalnim nadzorom uradnih oseb. Izvedeni dokazi (med drugim časovna rekonstrukcija poti) pa so jasno pokazali, da obdolženi očitanega dejanja celo objektivno ni mogel storiti. Breme samega kazenskega postopka in dejstvo, da mu je že toliko časa odvzeta prostost, se korenito kaže tudi v poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja. Je anksiozen, mučijo ga nespečnost, nervoza, občutek nemoči, v priporu doživlja hudo stisko, trpi njegovo zasebno in poklicno življenje,« piše v ustavni pritožbi.