LJUBLJANA – Pred dobrim mesecem s funkcije šefinje slovenske zdravniške zbornice odletela prim. dr. Gordana Živčec Kalan je zaradi besed, ki jih je izrekel v intervjuju za Jano v članku Predsednica, odstopite! vztrajala pri tožbi proti uglednemu kolegu, predstojniku Inštituta za anatomijo medicinske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Deanu Ravniku. Poravnalni narok v zasebni tožbi, v kateri je od njega terjala 10.000 evrov, je bil že februarja lani, potem pa se ni nič zgodilo vse do včeraj – toliko o hitrosti slovenskih sodišč –, ko sta se znova soočila na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča. Pred novo sodnico v tej zadevi, Renato Cerar, sta se še enkrat predala poravnavanju, že pred začetkom razprave pa je Ravnik ostal zvest samemu sebi: odkrit in brez dlake na jeziku.
Prvič se ni opravičeval
Kajpak je vztrajal pri predlani izrečenih besedah, ki jih je izrekel v obdobju, ko je javnost šokirala tragična zgodba Bora Nekrepa, pretežni del ljudi iz sveta medicine pa domnevno sporno obnašanje ter izjave prve dame slovenskih zdravnikov na to temo.
Živčec Kalanova je v tožbi zatrjevala, da jo je Ravnik osebno diskreditiral, ko ji je lažno očital, da slabo vodi ZZS in da je kriva za slab ugled zbornice, da je arogantna, paranoična, ker se je na novinarska vprašanja v zvezi s primerom Nekrep odzvala paranoično, da širi neresnice.
Na lanskem naroku je poskus poravnave odpadel, saj Ravniku ni niti na misel padlo, da bi se tedanji šefinji ceha opravičeval za svoje izjave. »Ker nisem govoril o njej kot o osebi, ampak o funkciji, ki jo opravlja. Toda skrbi me zanjo, če jo zaradi mene dajejo glavoboli in nespečnost, če se zaradi mojega intervjuja ne more več zbrati in skoncentrirati, če težko sprejema poslovne odločitve, če je postala kritična do sodelavcev. Preseneča me, da v takem stanju sploh še lahko opravlja poklic zdravnice, in jaz že ne bi hotel biti njen pacient.«
Zaradi članka Predsednica, odstopite! je Gordana Živčec Kalan tožila tudi prof. dr. Metko Zorc z Inštituta za histologijo in embriologijo medicinske fakultete. Tudi od njej je terjala 10 tisočakov, ker je izjavila, da se ji »ne zdi primerno njeno agresivno nastopanje v javnosti, njena brezčutnost. Nič spornega zame ni, da človek opravlja tri službe, če ima dovolj energije, sporno je, da je funkcija predsednika zdravniške zbornice plačana, to bi morala biti častna funkcija, tako je bilo tudi pri nas in je še vedno v tujini. Poslovanje zbornice, poslovanje z našimi sredstvi, njihove odločitve o dragi hiši, kot so Kristalni dvori, vse, kar smo poslušali in se je dogajalo, se ne bi smelo. Predsednica bi morala odstopiti, ker je zdravništvo ne spoštuje, če bi bila na njenem mestu, bi odstopila sama.« Tudi onidve sta se poravnali, končno sta se strinjali, da so »zdravniška tožarjenja nepotrebna in ne spadajo v naš poklic«. |
Tudi včeraj je najprej pokomentiral njeno tožbo: »Trdi torej, da jo je zaradi mene bolela glava in da ni mogla spati. In to le zaradi tega, ker sem rekel, da je arogantna do novinarjev in staršev Bora Nekrepa. Tako obnašanje pa ni primerno funkciji predsednice ZZS.« Ravnik se v vsej zgodbi sicer počuti kot »petelin, ki je prvi zakikirikal, takim pa po navadi najprej sekajo glave«.
Ob prihodu na sodišče je bila eks predsednica združenja slovenskih zdravnikov zelo molčeča. Pravzaprav je izjavila le »Hvala lepa za zanimanje,« pa še to je storila ob vprašanju, ki je pozneje močno razdražilo tudi prof. Ravnika. Ali držijo govorice, da ste po odhodu z zbornice prejeli kar 60.000 evrov odpravnine?
Ravnik se je prijel za glavo: »Kakšnih 60.000 odpravnine, a se hecate, je to prvi april? Če bodo za to izvedeli slovenski zdravniki, bo katastrofa. Vem, da je imela bajno plačo, a takšna odpravnina?«
Božansko odpuščanje
S poravnalnega naroka je bila javnost kajpak izključena, a tudi izza zaprtih vrat sodne dvorane so prihajali povišani toni, ki pa so bili sčasoma vse tišji, tu in tam se je zaslišal le še zvonki smeh Gordane Živčec Kalan. Morda je pripadal sodnici Cerarjevi ali zdravničini odvetnici Nini Zidar Klemenčič. Vsekakor pa to ni bil smeh, ki bi ga lahko pripisali moškemu, Ravniku, denimo, ali njegovemu odvetniku Jožefu Klavdiju Novaku iz odvetniške družbe Čeferin.
Ker je prav smeh zamenjal začetno slabo voljo, je tudi čakajočim pred zaprtimi vrati postajalo jasno, da se bo vse skupaj razpletlo drugače, kot se je pred dobrim letom in pol. Res se je, saj je sodnica Cerarjeva dala poklicati sle javnosti v svojo sobano ter jim oznanila, da sta strani dosegli poravnavo.
»Tožena stranka prof. dr. Dean Ravnik pojasnjuje, da v intervjuju Predsednica, odstopite! ni imel namena posegati v čast in dobro ime prim. Gordane Živčec Kalan in je želel v svoji izjavi podati kritiko delovanja organa Zdravniške zbornice Slovenije, pri čemer obžaluje uporabo izraza paranoičen, saj ni imel namena osebno diskreditirati tožnice. Tožeča stranka zato umika tožbo in vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške,« je besedilo poravnave prebrala zadovoljna sodnica Cerarjeva, ki je bila pri prepričevanju očitno uspešnejša od kolegice Andreje Fašun. Ta se je namreč februarja lani zaman trudila z besedami, »da takšno pravdanje nima smisla in bi bilo najpametneje in najbolj fajn, da bi se vidva na miren način zmenila izven sodišča«.
Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati, smo ob koncu sodnega dne pobarali Ravnika. »Razložil sem, kaj so pomenile določene besede v moji kritiki. Zelo sem vesel, da se je vse skupaj končalo.«
Živčec Kalanovi je bilo zaman namenjeno vnovično vprašanje o govoricah o 60.000 evrih odpravnine. Kako pa komentira razplet pravdanja? Poetično: »Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko.«
