LJUBLJANA – Štiri leta zapora na odprtem oddelku zapora na Puščavi bo za nekdanjega lastnika Dela Revij in tudi njegovega grobarja Mateja Raščana, če bi gledali na to, koliko denarja bo moral po včerajšnji odločitvi ljubljanske okrožne sodnice Alje Kratovac vrniti, mala malica. Odvzeta mu je bila namreč protipremoženjska korist v višini dobrih 34 milijonov evrov, za kolikor je s svojimi finančnimi mahinacijami oškodoval Delo Revije. Kako bo to lahko povrnil, je, glede na to, da je v osebnem stečaju in uradno brez premoženja, veliko vprašanje.
Skromno živi v Situli
Če gre verjeti njegovemu odvetniku Stojanu Zdolšku, je glede vsega, kar je slabega storil, že opravil refleksijo in »obračunal s seboj«.
»Njegovo življenje se je spremenilo, zalomilo. Šel je v stečaj. Zgodbe, kako živi na veliki nogi, so medijske, ki so potencirane, ker je Raščan vodil medijsko hišo in si je zato nakopal srd novinarjev,« je povedal in dodal, da podpis sporazuma s tožilstvom ni bilo lahko dejanje.
Sodnica pred izrekom sodbe ni mogla mimo dejstva, da Raščan živi v luksuzni ljubljanski stolpnici Situla. Obtoženi ji je pojasnil, da prebiva v 42 kvadratnih metrov velikem stanovanju, za katero plačuje 300 evrov najemnine na mesec. Pri njenem plačilu malo zamuja, sicer pa, je dodal, živi skromno. Vmes kdaj pa kdaj za 200 do 300 evrov naredi kakšen projekt, ampak, kot je priznal, tega ne prijavi. No, Zdolšek je pozneje menda splošno znano dejstvo, da so stanovanja tam draga, zavrnil, češ da so najcenejša, ker so se razprodajala.
Uspešno firmo spravil na kant
Sodnica je ob izreku sodbe povedala, da je oškodovano podjetje do prevzema Raščanove družbe Monera delovalo zelo dobro, poslovalo je z dobičkom, na bankah pa ni bilo zadolženo. Imelo je uspešne blagovne znamke Lady, Jana, Obrazi (v vrednosti 10 milijonov evrov) in najvišjo bonitetno oceno A. S tem ko je obtoženi na račun Dela Revij najel kredite »v vrtoglavi višini 60 milijonov evrov« in jih prenesel na svoji, danes že propadli družbi Monera in Rašica Point, je po besedah sodnice »zlorabil zaupanje« do »starša pravne osebe«, torej Dela Revij. »Te gospodarske družbe so pomenile transakcijske račune, prepovedana sredstva, s katerimi je denar prelival iz družbe s pomočjo bank na svoji družbi in k sebi,« je še povedala sodnica ter spomnila na pričanje stečajnega upravitelja družbe Monera Mirana Kosa, ki je ob predstavitvi denarnih tokov z Dela Revij k Moneri razkril, da je bil denar še isti dan nakazan na neznane naslove pa tudi na Mateja Raščana osebno.
Sodba je precedens
Tožilec Boštjan Valenčič je takšno odločitev sodišča pozdravil, sodbo je označil za precedens, njeno obrazložitev pa kot »resnično nadpovprečno«. »S tako odločitvijo je sodišče pokazalo, da se kriminal pač ne splača,« in dodal, da je sodišče tokrat sporočilo, da »se lastniki raznih družb ne morejo skrivati za pravnimi osebami, kot da so neke kulise, za katerimi se pač skrije protipravno ravnanje.«
Nasprotno je menil Zdolšek, saj, kot je zatrdil, ni prav nobenih dokazov, da je omenjeni denar pristal pri Raščanu, »tudi iz obtožbe izhaja, da ni bilo vrnjenih samo 13,4 milijona evrov kreditov bankam, in tudi ta razlaga, ki jo je danes sodnica podala, se mi zdi na svoj način zelo originalna in dvomim, da prestane zelo resen pravni preizkus«. Ali se bo na ta del sodbe pritožil, še ni znal povedati, je bil pa jasen, da je obtoženi v osebnem stečaju in da mu tako enormnega zneska ne morejo vzeti od nikoder.
