Ranjenemu v bombnem napadu pogojni zapor

LJUBLJANA – »Obžalujem svoje dejanje in obljubim, da si bom poiskal službo, saj sem že doslej vedno delal. Konec leta imam namen oditi v Nemčijo, kjer živi prijateljica, in si tam najti zaposlitev,« je sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča Marjani Lap pred izrekom sodbe povedal 22-letni Dragan Daljević. V zameno za nižjo kazen se je namreč pogodil s tožilstvom in tako že na predobravnavnem naroku priznal, da je konec lanskega septembra pred ljubljanskim lokalom Tiffany dal dvema drogo GHB oziroma tekoči ekstazi in da je nekaj dni za tem trem osebam v Cvetličarni prodal nekaj tabletk ekstazija. Glede na to, da Daljević v preteklosti še ni bil kaznovan in da je dejanje priznal, je tožilstvo predlagalo izrek enotne pogojne kazni v višini enega leta in sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. S tem se je strinjal tudi njegov zagovornik Boštjan Penko: »Gre za mladega fanta, ki je bil v času storitve teh dejanj star približno 22 let, ki ima poklic in izobrazbo ter možnost, da si pošteno zasluži sredstva za preživljanje. Količina droge je bila zelo majhna, njegovo priznanje vsebuje kritičen odnos do dejanja, obžalovanje in odnos, ki kaže, da kaznivega dejanja ne bo ponavljal.« Dodal je, da bi mu sodišče s tem, ko bi mu izreklo pogojno kazen, dalo možnost, da svojo obljubo izpolni. Sodnica je v sodbi v celoti sledila predlogu tožilstva, Daljevića pa je spomnila, da je storil huda kazniva dejanja, in izrazila upanje, da mu je bila to dovolj velika šola v življenju, da dejanja ne bo več ponavljal in bo lahko denar kot frizer služil pošteno. »Upam, da vam je mama dobro navila ušesa,« je še povedala sodnica in Daljeviću odpravila hišni pripor ter mu naložila plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zaradi bombe terjal odškodnino

Dvaindvajsetletni Daljević, ki je solastnik treh stanovanj na Bledu, je slovenski javnosti poleg tega, da se je preizkušal kot pevec na balkanskem trgu, postal bolj znan po eksploziji ročne bombe M75 pred kranjskim Million Clubom Prive 25. oktobra 2009. Skupina osmih ljudi, ki je takrat stala pred lokalom in kadila, je zaradi drobcev dobila rane, najhuje med njimi pa jo je skupil ravno Daljević. Prek odvetniške družbe Matoz so nato terjali vsak po 20.000 evrov odškodnine, ki pa jim jih, kot nam je pred sodno dvorano povedal Daljević, do danes še ni uspelo iztožiti. Prepričani so namreč bili, da se eksplozija ne bi mogla zgoditi, če bi država oziroma ministrstvo za obrambo bolje varovalo skladišče orožja pri Pivki. »Orožje je bilo last države, ki ga ni primerno varovala, zato so ga ukradli in ga neprimerno uporabili. Kaj pa bi bilo, če bi nas bilo namesto osem ranjenih osem mrtvih? Kdo bi v tem primeru nosil odgovornost?« je v pogovoru za Novice pred dvema letoma dejal Daljević. »Šrapneli, osem jih je, so še vedno v meni. Mislil sem, da me ne bo več bolelo, pa me še vedno. Najhuje je v levi nogi, kamor so prileteli štirje deli bombe,« je takrat razlagal, kakšne poškodbe je utrpel, in dodal, da se je spopada tudi s psihičnimi težavami. »Zvečer se spusti mrak, ne upam nikamor sam. Strah, tesnoba ... še okoli hiše si ne upam. Domači so se morali navaditi dejstva, da so vsa vrata doma zaklenjena. Enostavno bojim se,« je povedal in dodal, da je hodil na redne preglede v psihiatrično bolnišnico v Begunjah.

Velić in Muzaderović za tri leta in pol v ječo

V preiskavi so policisti takrat ugotovili, da je bila granata, ki je eksplodirala pred omenjenim klubom, del tistega orožja, ki ga je šesterica mladih ukradla iz vojaškega skladišča pri Pivki maja 2009. Za varovanje objekta je skrbela varnostna služba G7, naročnik pa je bilo ministrstvo za obrambo. Šesterica je nevarno orožje odnesla, ker je zaradi pretrganega kabla zatajil alarm. Kljub temu so bili na ministrstvu takrat še vedno prepričani, da krivda ni na njihovi strani, češ da so izvedli vse potrebne aktivnosti, da je bil objekt tehnično in fizično zavarovan. Marca naslednje leto so za incident pred lokalom sodili takrat 26-letnemu Dževadu Veliću iz Postojne in 21-letnemu Damirju Muzaderoviću iz Kranja, ki sta bila obtožena treh poskusov uboja, enega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in hrambe ukradene bombe. Tožilstvo je zahtevalo hude kazni, 13 oziroma 14 let zapora, a ker jim poskusov uboja ni uspelo dokazati, sta bila obsojena na tri leta zapora.