NEVARNO

Ranjenega Jerneja rešili iz severne stene Storžiča

Objavljeno 07. januar 2013 12.04 | Posodobljeno 07. januar 2013 12.05 | Piše: Boštjan Fon

Alpinist pripravnik se je po zdrsu ustavil tik pred prepadom, zdaj leži v ljubljanskem KC.

Dr. Iztok Tomazin oskrbuje ponesrečenega alpinista pripravnika (foto: GRS Tržič).

LOM POD STORŽIČEM – Skupna zimska vaja gorskih reševalcev postaj GRS Kranj in GRS Tržič se je za slednje končala še pred sobotnim poldnevom. Klic, ki je prišel z območja bivaka pod Storžičem, je sporočil, da je eden od mladih alpinistov pripravnikov med plezanjem nad bivakom padel okoli sto metrov nižje in se ranil. Načelnik GRS Tržič Slavko Rožič je skupino reševalcev iz Suhega rušja na območju Zelenice, kjer je potekala skupna vaja, poslal proti Zelenici, kjer bi jih pobral helikopter Slovenske vojske in prenesel do severne stene Storžiča. Toda Gorenjska, sploh območje Tržiča, kjer ima veter mlade, kot vedo povedati domačini, se je že ves dan skrivala v zavetju pred sunki vetra. Posadka helikopterja kljub najboljšim namenom in obilici znanja ni hotela tvegati. Nepričakovani sunek vetra, ki bi zanihal plovilo, bi v smrtno nevarnost spravil posadko, reševalce in ponesrečenca.

Po ledeni pisti

Iz helikopterja nad Tržičem so javili, da zaradi sunkov vetra nima smisla tvegati, zato je Rožič obrnil skupino, ki je šla na izhodišče, kjer bi jih vkrcali, hkrati je k premiku pozval večino preostalih tržiških reševalcev na vaji. Tedaj so spoznali, da se bo za njih okoli poldneva začel naporen in peklenski zimski dan. Najhitreje, kot le lahko, morajo do ponesrečenega alpinista pripravnika! Od šestindvajsetih, kar jih je bilo na skupni vaji, jih je devetnajst lahko takoj krenilo proti koči pod Storžičem. Cesta po Lomu postane ledena pista, vpeta v navkreber zavite okljuke, ki so za navadna vozila neprevozna. Vendar so reševalci s terenskimi vozili zmogli vse bregove do koče. Nekateri so krenili v steno, še preden so se motorji vozil ohladili, drugi so z vso potrebno opremo na svojih ramenih krenili za njimi. Začela se je klasična reševalna akcija osemnajstih fantov in Andreje Jagodic, edine reševalke. Hiteli so do bivaka, ki je dostopen le po plezalni smeri. Prvi so bili pri ponesrečencu že v slabi uri. Ne bi verjeli, če ne bi bili poleg! »Člani alpinističnega odseka Ljubljana Matica, ki so odšli na zimsko turo, so predhodno napeli fiksne vrvi v smeri, ki so nam olajšale dostop, vzpon je potekal varno, predvsem pa zelo hitro,« je povedal načelnik Rožič. Medtem ko sta zdravnik v odpravi, dr. Iztok Tomazin, ki je prav tako odhitel s skupne vaje na Zelenici, ter zdravstveni tehnik Janez Primožič dajala prvo pomoč ponesrečenemu Jerneju Klemenaku, so preostali pripravljali vse potrebno za spuščanje po Kramarjevi smeri, ki gre tik ob Mladinski smeri v severni steni Storžiča.

Omahnil in izgubil zavest

Klemenak, ki je diplomiral na fakulteti za šport, nekdaj ledeni hokejist ljubljanske Olimpije in državni prvak ter avstrijski podprvak v hokeju na rolerjih z moštvom HK iTAKSport Utik, je plezal okoli sto višinskih metrov nad bivakom, ko ga je odtrgalo iz stene. Omahnil je in pri tem izgubil zavest, ustavil se je na snežišču ob bivaku. Če bi zletel čez rob... Prve diagnoze so govorile o poškodbah prsnega koša, zlomih reber, videti je bilo precej podplutb od butanja po skalah in ledu ter odrgnin, počasi se ga je lotevala še podhladitev. Ljubljančana, ki živi v Postojni, javnosti pa je postal poznan leta 2011, ko se je skupaj z Rokom Prusnikom z rolerji pripeljal iz Hodoša v Piran v manj kot 24 urah, so reševalci namestili v vakuumsko blazino, posadili na nosila ter ga zavarovali. »Helikopter je bil še vedno v pripravljenosti, toda ugotovili smo, da bi bil nalet prenevaren za vse udeležence akcije. Sunki vetra so na 1750 višinskih metrih dosegali hitrost sunkov burje na Vipavskem,« pojasni načelnik Rožič. Reševalci so se odločili za klasični spust po že nadelani smeri, po kateri so dostopili do bivaka. Glej ga, šmenta, ko so bili Tržičani na skupnem usposabljanju dopoldne na Zelenici, bi morali za konec izvesti samo še klasično štafetno spuščanje ponesrečenega. Veščino so morali zaradi akcije pod Storžičem izpustiti, a prav to so izvajali ob reševanju alpinista pripravnika Klemenaka. Upamo, da jim kdo od odgovornih zaradi do pikice natančne izpeljave štafetnega spuščanja namesto na vaji v pravi in povsem resnični situaciji pritisne potreben pečat, da jim ne bo treba še enkrat riniti proti Zelenici!

Lani so morali reševati že drugega januarja

Letošnja prva akcija gorskih reševalcev iz Tržiča se je zgodila tri dni pozneje kot lani; leta 2012 so Tržičani že 2. januarja brzeli na pomoč v gore, v enem dnevu celo dvakrat, prav tako so morali v Kramarjevo smer, še prej pa so posredovali na Begunjščici.

Balet v ledeni steni

»Vsak od nas je telesno izvrstno pripravljen, hkrati vsakdo ve, kaj mora ob določeni situaciji početi, zato strahu ob takšni akciji ni,« pove Rožič. Kljub temu je bilo dogajanje prvih štiristo višinskih metrov, ko je šlo dol po navpik postavljeni steni, bolj podobno predstavi svetovno znanega Cirque du Soleil. Opazovali smo balet v ledeni steni, kjer so se reševalci nesebično trudili čim bolj nežno v dolino prenesti Klemenaka, od hokejskih bojev sicer vajenega bolečine, ki je navdušil tudi kot slovenski predstavnik na kaskaderski tekmi na ledeni pisti pod imenom Crashed Ice. Jerneja so na koncu le posadili v zadnji del terenskega vozila in prepeljali do reševalnega vozila jeseniške bolnišnice, to pa ga je odpeljalo v klinični center v Ljubljano. »Specifika teh klasičnih akcij so napor, mraz in veter ter za poškodovanca daljši transport, saj je potreben previden prenos prek skal,« je povedal Robert Kralj, izkušeni gorski reševalec iz Tržiča, ki je v gorsko reševanje pri nas vpet že od leta 1987 in je tudi tokrat sodeloval v akciji. Kot pomočnik poveljnika Posebne policijske enote in vodja gorske enote policije, ki na leto opravi več kot štirideset reševalnih akcij, poln izkušenj doda: »Klasično ali helikoptersko reševanje – ko si enkrat na terenu iz plovila, si v enakem zosu, ne glede na druge okoliščine.«

Medtem ko smo v koči pod Storžičem snedli mojstrsko vkuhan golaž s kruhovimi cmoki – oskrbniki koče so kulinarični presežek takoj začeli dajati v lonce, ko so videli, da gredo reševalci tam mimo v steno –, smo izvedeli, da se bo poškodovani Jernej kmalu rešil bolniške postelje in se lahko še to leto spet podal proti goram. Toda kaj lahko bi se končalo veliko bolj tragično. Peti januar bo poslej zagotovo njegov drugi rojstni dan. 

Deli s prijatelji