PTUJ – »Pa smo le po nečem postali znani Ptujčani,« je cinično pretiraval moški ob pogledu na armado predstavnikov sedme sile, ki se je včeraj v strupeno mrzlem jutru zbrala pred ptujsko sodno palačo. Tam se je začelo novo sojenje 65-letnemu Petru Rakušu, ki mu je šokirana javnost že na začetku leta 2009 nadela vzdevek ptujski Fritzl. Takrat je namreč kot bomba odjeknila vest, da je zaplodil otroka svoji komaj 15-letni hčerki. Zaradi tega greha in nasilništva nad partnerico je bil konec tistega leta obsojen na 17 let zapora.
Zdaj pa so mu začeli soditi zaradi obtožb, da je še v obdobju Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer (zdaj odrasla ženska živi v Nemčiji in je po naših informacijah v najstniških letih splavila več plodov, posledice očetovih posilstev), preden so razkrili njegove zlorabe 15-letnice, pa se je menda znašal tudi nad najmlajšo hčerjo. Ta je bojda postala žrtev očetove izprijenosti, ko ji je bilo komaj šest let.
Nesmisle tolče še naprej
Po privedbi z zapora na Dobu na ptujsko sodišče smo spoznali drugačnega Rakuša. V nasprotju s sojenjem leta 2009 ni nenehno stokal in javkal zaradi domnevnih bolečin, kot denimo: »Padel sem šest metrov po stopnicah, si zlomil koleno, pa so me pripeljali na sodišče, namesto v bolnišnico.« Nič več ni razlagal, kako hudo bolan je: »Krvni tlak imam med 200 in 240 v zgornji stopnji in med 120 in 160 v spodnji.«
S hitrim korakom se je približal vhodu na sodišče in celo nagovoril sle javnosti. A pri tem se je znova zapletel v nesmiselne zgodbe, podobne tistim s prvega procesa, kako je hčerka z njim zanosila, ko je po nesreči prišla v stik z njegovo semensko tekočino, medtem ko je spolno občeval z ženo. Ali da mu je žena odvzela spermo in z njo zanalašč oplodila dekle.
Pred začetkom sojenja zaradi domnevnega zlorabljanja še dveh hčera je na vprašanje, kako se bo zagovarjal, odgovoril takole: »Verjetno bo preloženo. Jaz bi vas vseeno rad vprašal. Zares je izven parlamenta. Kako lahko v Sloveniji še sodijo sodniki, ki od leta 91, ko smo vrgli komunizem, nimajo več licence pa diplome za svoje delo? Komunistični zakoni ne veljajo več v našem razredu, mislim sistemu. Mojega zagovora danes ne bo. Danes je zahteva za preložitev na nevtralno sodišče, ker sem v postopku oziroma tožim tri sodnike. Evropsko sodišče jih toži.«
Pa ga razumite, če morete. Njegovih dejanj zagotovo ne razume eden od njegovih ptujskih sosedov, ki je radovedno postopal pred sodiščem. »Kako naj bi vedeli, kaj se dogaja pri njem doma? Kje pa, niti pomislili ne bi na to, da se tako znaša nad svojimi hčerami. Iz hiše ni bilo nikoli nič slišati, vselej je bil prijazen in nasmejan. Kar nisem mogel verjeti, ko se je začelo govoriti o tem, kakšen je bil v resnici.«
Nekdo drug, Rakušev vrstnik, pa je pripomnil, da je Peter kot posvojenec uglednega ptujskega zdravnika med vrstniki vselej izstopal po vedenju in tem, da je imel že mlad veliko denarja. »Ujuj, se je pa marsikaj govorilo. Od ilegalnih splavov v Rakuševi vili do ... Govorice.«
Če bi socialne delavke delale
Po pričakovanjih proces poteka za zaprtimi vrati. Kljub temu smo izvedeli, da je tožilka Sonja Erlač prebrala besede obtožbe in da je sledil večurni Rakušev zagovor. Za včeraj je bilo napovedano pričanje njegove najstarejše hčerke, a se je opravičila.
O njeni žalostni zgodbi, ki meče katastrofalno luč tudi na delovanje pristojnih slovenskih organov, smo že poročali. Dolgo let je nosila bolečino v sebi, potem pa se je le opogumila in kar dvakrat iskala pomoč ptujskega centra za socialno delo: v letih 1992 in 1993. Takrat je bila še mladoletna, za njo je bilo menda že kar nekaj splavov v domovini in Nemčiji, kjer je tudi živela družina Rakuš.
Čeprav je bila njena pripoved več kot grozljiva in je na centru rotila za pomoč, ji je tam očitno niso ponudili. Center se je celo odločil, da jo bo preprosto izločil iz družine in napotil v šolski dom ter šele nato ugotavljal, ali so njene obtožbe resnične. Po tedanjem mnenju socialnih delavk je bilo še kako priporočljivo, da se z njo ukvarjajo tudi psihologi.
Očitno so imele nesrečnico za lažnivko, saj smo s ptujskega tožilstva prejeli odgovor, da v letih 1992 in 1993 niso bili obveščeni o morebitnih prijavah oškodovanke na ptujskem centru za socialno delo.
Hči je trpela še naprej, Rakušu pa je žena leto dni pozneje rodila še eno hčerko. Tisto, ki je leta 2009 rodila otroka, pri katerem je DNK-analiza potrdila, da je prav on njegov oče. In ker pristojni niso ukrepali že v letih 1992 in 1993, mu je žena čez mnogo let rodila še eno hčerko. Tisto, ki je prav tako postala predmet včeraj prebrane obtožnice.
Zdaj bi ščitil otroke! Predsednica senata Marjana Kosi je na pobudo tožilke Sonje Erlač sojenje zaprla za javnost. S tem sta se strinjala pooblaščenec oškodovank, odvetnik Franci Matoz, in Rakuševa odvetnica Tanja Kompara, ki je pripomnila, da je to »tudi v klientovem interesu«. Rakuš je sprva zamomljal, da nima nič proti novinarjem v sodni dvorani, »ker bi se tako realno izvedelo, kakšna je resnica«, potem pa je pripomnil: »A ker gre za zaščito otrok, se strinjam z zaprtim sojenjem.« |