Rakušev mlin zgorel, ne vedo še, ali so tudi mrtvi

CELJE – Popolni prometni kaos je v ponedeljek okoli trinajste ure že drugič v manj kot mesecu dni nastal na Mariborski cesti v Celju. In znova je bil za to kriv obsežen požar. Če so pred dobrimi štirinajstimi dnevi zublji povsem uničili moderno poslovno stavbo Alpeksa, so tokrat le streljaj od nje zajeli veliko manj ugleden in zapuščen Rakušev mlin, ki pa je bil uvrščen med industrijske arhitekturne spomenike lokalnega pomena. Stavba Celju že vsaj 20 let ni bila v ponos, občina pa jo je od leta 2008 neuspešno prodajala. A novi stari celjski župan Bojan Šrot je imel z Rakuševim mlinom zdaj znova smele načrte, saj je v predvolilnem času Celjanom zagotavljal, da bo občina nekdanjo »staro pekarno«, ki jo je bivša Kovinotehna nazadnje uporabljala za skladiščenje, poskušala obnoviti in ji tako povrniti sloves.

V stavbi dva človeka?

A ognjeni zublji, ki so včeraj zajeli stavbo, v kateri so se zadnje čase, tako vedo povedati okoličani, pogosto zadrževali brezdomci in odvisniki od drog, so občini in županu znova, naposled verjetno dokončno prekrižali načrte, da bi Rakušev mlin dobil lepšo podobo in vsebino. Več kot sto gasilcev, tako poklicnih kot iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev celjske regije in Žalca, se je ogorčeno spopadalo z ognjem. »Požar smo popoldne zgolj lokalizirali, tako da je lahko trgovski center v neposredni bližini, tik ob stavbi, nemoteno deloval, a gasilci bodo na nogah še vso noč. Znotraj stavbe je namreč ogromno lesenih konstrukcij, strop se je že zrušil,« je povedal Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Kot je dejala Milena Trbulin, tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje, pa bodo, če bo varno, kriminalisti ogled kraja verjetno začeli šele danes. Za kakršen koli ogled in ugotavljanje vzroka, čemu je zagorelo, je bilo včeraj prenevarno, saj bi se lahko stavba tudi porušila. Zato, dokler ne bo povsem varno, vanjo ne bodo pustili nikogar. Požežnik celo dvomi, da bi ogled lahko začeli danes, saj bo stavbo zelo verjetno treba pred tem porušiti. Kar pomeni, da bodo morda šele, ko bodo s strojno mehanizacijo odstranili ruševine, lahko ugotovili, ali se je nemara v času, ko je zagorelo, kdo zadrževal v njej. Če se je, pa se bojijo, da bodo naleteli tudi na kakšno zoglenelo truplo. »Ta čas tega resnično ni mogoče vedeti,« je včeraj popoldne, ko so v Celju še zavijale gasilske sirene, številni pa so nejeverno pogledovali proti črnemu dimu, ki se je dvigoval visoko pod nebo, dejal Požežnik. A neuradno so ljudje namigovali, da bi v opečnati stavbi lahko bili dve osebi.

Prvi mestni mlin

Ni pa v 111 let starem Rakuševem mlinu zagorelo prvič, saj so celjski poklicni gasilci v njem zaradi požara posredovali tudi pred dobrima dvema letoma. Takrat je zagorelo zaradi kurjenja na improviziranih kuriščih, a je požar zajel le kakšnih sto kvadratnih metrov notranjih površin, zato so ga hitro pogasili in večje škode ni bilo. Tokrat pa je zajel vseh 54.000 kvadratnih metrov površin. Občina, ki se je po več letih neuspešne prodaje, za stavbo so želeli iztržiti 2,6 milijona evrov in so jo ponujali celo Rusom, odločila, da jo bo obnovila sama, pa je imela z nekdanjo pekarno vendarle smele načrte. V njej bi uredili stanovanja, nekaj prostora pa namenili celo trgovinam in pisarnam. Zanimiv je zapis iz kronike, da je gospodarska konkurenca med mlinarji v Celju, ki so jo nacionalna nasprotja še podžigala, leta 1903 botrovala postavitvi tega prvega mestnega mlina, ki ga je ustanovila nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom iz Šempetra na čelu. Poleg njega pa so denar, takrat vsak po 40.000 kron, zanj prispevali še Franc Matheis iz Brežic, Rihard Mihelčič iz Zagorja, Ivan Jeschovnig iz Arje vasi in Julij Rakusch iz Celja. Po slednjem je mlin dobil tudi ime, ker je po letu 1913 prišel v posest nemške družine Rakusch, ki je zraven zgradila še skladiščne prostore in delavske barake. Pozneje so dokupili tudi zemljišče tik ob železniški progi, saj je bila prav to pomembna prednost. Mlin, ki je deloval na paro, je pred prvo svetovno vojno lahko vsak dan zmlel do šest vagonov in pol žita, ki so ga po železnici dovažali z območja nekdanje Jugoslavije.

Na občini so stavbo, ki so jo pred dvanajstimi leti razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, več let neuspešno prodajali. Najbrž tudi zato, ker se je vsak, ki bi bil za nakup zainteresiran, še kako dobro zavedal, kaj pomeni to, da je zaščitena. Obnova bi namreč zato morala potekati pod budnim očesom strokovnjakov z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kar bi poleg kupnine verjetno zahtevalo dodatna izdatna sredstva in vlaganja. So pa v Rakuševem mlinu že videla svoje prostore tudi nekatera celjska društva, zlasti Hiša kulture Celje, a je vse ostalo zgolj pri željah. Celjanom, ki so včeraj radovedno opazovali gasilce, ki so se borili z ognjem, pa po glavi rojijo številna vprašanja o vzroku za nastanek požara.